�rni panter grb Karantanije (dr. Jo�ko �avli) - Simboli (original) (raw)

grb Karantanije, njegovo odkritje in pomen

dr. Jo�ko �avli

Re�im v nekdanji Jugoslaviji je dovoljeval le uporabo mestnih grbov. Grbov zgodovinskih de�el, kot so bile Kranjska, �tajerska, Koro�ka... �e po prvi vojni niso ve� dopustili. V javnosti so raz�irili krilatico, �e� da �nas je stara Avstrija delila Slovence na Kranjce, �tajerce, Primorce... zato da bi nas la�je vladala�. Slovensko izobra�enstvo in polizobra�enstvo je to krilatico ponavljalo �e po drugi vojni.

V �asu, ko sem v 70. letih opravljal na Dunaju podiplomski �tudij, sem se zanimal tudi za grboslovje in se seznanil predvsem z grbi slovenskih in avstrijskih de�el, ki so izhajale iz nekdanje Karantanije. Zanimalo me je �e zlasti, ali je tudi Karantanija imela svoj grb. Nekje sem prebral, da se je v prvem koro�kem grbu nahajal �rni panter. Vpra�al sem se, ali bi bil ta grb lahko tudi karantanski? Vendar pa v grboslovnem gradivu za tak�no predpostavko nisem na�el takrat �e nobene opore.

Po kon�anem dunajskem �tudiju sem se lahko vpra�anju o karantanskem grbu nekoliko bolj posvetil. Pri iskanju gradiva sem naletel na temeljito �tudijsko delo o tkm. ��tajerskem panterju� - Das Landeswappen der Steiermark (Gradec 1900). Napisal ga je Alfred Anthony von Siegenfeld, v svojem �asu zelo ugleden heraldik. Njegova �tudija sloni na �tevilnih listinah in pe�atih, na katerih se nahaja podoba panterja, ve�inoma v Avstriji (prvotni Karantaniji), deloma pa tudi na Bavarskem.

Omenjeni grboslovec ozna�i v svojem delu panterjev lik na neki strani �bavarsko � karantanski� panter. Oznako �bavarski� navede na prvem mestu. O�itno zaradi tega, ker se panter nahaja tudi v nekaterih grbih na Bavarskem. Pa tudi zato, ker je bil nem�ko nacionalno usmerjen, in Karantanije ni hotel navesti na pravem mestu. Vendar pa je priznal tudi panterjev karantanski izvor. Njegova navedba mi je dokon�no potrdila domnevo, da ne gre samo za starej�i koro�ki grb, temve� tudi za karantanskega. Na podlagi gradiva v njegovem delu sem napisal kraj�o �tudijo z naslovom �rni panter, najstarej�i karantanski grb. Iz�la je v Glasu Korotana �t. 6 (Dunaj 1981), ki ga je izdajal Ivan Toma�i�, rektor �tudentskega doma Korotan.

�rni panter na belem polju -sodoben izris karantanskega praporja (2 x 3). Iz zastavoslovja �(veksiologija) �nam je znano, da so bili prvi prapori enobarvni, in da so na sredini pogosto imeli bojni znak. V Karantaniji je bil bojni znak panter v �rni barvi.

V heraldi�nem dru�tvu �Adler� na Dunaju je �tudija vzbudila dolo�eno pozornost. Prof. Hans J�ger � Sunstenau, ki je takrat predsedoval dru�tvu, je o njej objavil poro�ilo v ugledni reviji Archivum Heraldicum (Lausanne 1982, �t. 3-4). Poro�ilo ima naslov: Heraldische Symbole im alten Slowenisch-Karantanien (Heraldi�ni simboli v stari slovenski Karantaniji). V njem za primerjavo navaja starej�o �tudijo o heraldi�nem panterju La Panthere de Styrie (�tajerski panter), ki jo je nekaj let poprej objavil Robert Viel (Archivum Heraldicum 1964). Heraldi�ni panter je bil namre� na splo�no poznan samo kot �tajerski. - Kratko recenzijo o �tudiji je objavila tudi znana revija Europa Etnica(�t. 3, Dunaj 1982).

V Sloveniji, ki je bila takrat trdno pod nadzrstvom jugoslovanskega re�ima, ni bilo na �tudijo o panterju nobenega odmeva. In ga tudi ni smelo biti. Za jugoslovanski re�im je bila namre� prva slovenska dr�ava Karantanija nekak�en tabu. Na precej�en odmev pa je �tudija naletela v slovenskem zdomskem tisku, tako v Glasu Slovenske kulturne akcije (Buenos Aires, okt. � dec. 1983), v tedniku_Svobodna Slovenija_ (�t. 23/24 od 17. junija, Buenos Aires 1982, poro�al Tine Debeljak). Pater Ivan Toma�i�, izdajatelj Glasa Korotana in rektor doma Korotan, je domsko glasilo po�iljal na �tevilne naslove, tudi v Slovenijo, in je od ve� uglednih ljudi prejel pohvalna pisma.

Ne spominjam se ve�, kaj me je nagnilo k temu, da sem poseben �lanek o �rnem panterju poslal tudi v slovensko izseljensko revijo_Rodna gruda_, ki jo je izdajal jugoslovanski re�im. Revija je �lanek pod naslovom �rni panter, grb Karantanije proti pri�akovanju objavila (�t. 10, 1984). Zatem je objavila �e moj drugi �lanek Prapor in barve Karantanije (�t. 7, 1985). Tudi v strukturi jugoslovanskega re�ima je bilo mogo�e naleteti na zavedne slovenske ljudi.

Gospa Sveta (Maria Saal): Rimski kamen nad vhodom v stolnico (2. stol.). Na njem drevo �ivljenja, ki rase iz posode milosti. Obdajata ga panterja, ki dr�ita v �apah rog izobilja.

Grb je karantanski

Upodobitve panterja izhajajajo �e iz starega Norika, rimske province, ki je bila predhodnica Karantanije. Iz tistega �asa je ohranjenih ve� kamnov, na katerih je izklesan njegov lik. Med njimi je nedvomno najbolj zna�ilen tisti, ki se �e danes nahaja nad vhodom v stolnico pri Gospe Sveti. Podoba na njem je naslednja: velik vr� (kantharos), iz katerega rase trta z grozdi in na njej ptice; vr� obdajata panterja v vzpeti dr�i.�

V �asu, ko se podoba panterja pojavi, je velika vojvodina Karantanija �e vedno obstajala (do 1180). Panterja ima namre� **leta 1160**na svojem pe�atu Otokar III., mejni grof oz. krajnik v Karantanski krajini (kasneje vojvodina �tajerska). Krajnik Otokar III., ki je upodobljen na pe�atu, sedi na konju in dr�i ��it, na katerem je upodobljen panter. Tri leta pozneje se panter nahaja tudi na pe�atu koro�kega vojvode Hermana.

Pe�at Otokarja III. iz leta 1160, krajnika v Karantanski krajini. Na njegovem ��itu je lik panterja upodobljen prvi�.

Barve panterja na tem pe�atu niso razvidne. Navaja jih kako desetletje zatem slavni trubadurski pesnik Wolfram von Eschenbach v svoji pesnitvi Parzival (okoli 1210), in sicer v obliki krzna: sobolov panter na hermelinovem ��itu. Iz krznenih izhajajo kasnej�e heraldi�ne barve: sobol za �rno in hermelin za belo (srebrno). Tako se v naslednjem obdobju karantanski grb predstavlja kot �rni panter na belem ��itu.

Leta 1246 nam pesnik Jans Enenkel opi�e tudi dragotino (okras) karantanskega - koro�kega grba: rogovi, prevle�eni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Rogovi so nedvomno bizonovi, ker so kasneje pojavljajo v mnogih koro�kih grbih, in tudi v drugem grbu koro�ke de�ele. Ne vemo pa, ali so bile konice rogov ob prvi omembi dragotine �e od�agane, kot so v vseh kasnej�ih upodobitvah. Tudi v drugem grbu, ki ga ima Koro�ka �e danes, se v dragotini nahajajo tak�ni rogovi, vendar brez pavjih peres. Namesto njih so na rogovih latice, od katerih visijo lipovi listi.�

Dragotina v karantanskem grbu: Bizonovi rogovi prevle�eni s hermelinom in potaknjeni s pavjimi peresi. Omenjajo se prvi� leta 1246.

Posamezne krajine, ki so sestavljale veliko vojvodino Karantanijo, so postopoma napredovale v vojvodine. S tem so v okviru kraljestva, ki je bilo sodr�avje (konfederacija), dobile polo�aj samostojnih de�el na ravni dr�av. To je razvidno iz tega, da so bile dr�avni fevdi, ki so jih podeljevali na dr�avnem zboru.

Navadno je vsaka de�ela, ki je iz krajine napredovala v vojvodino, privzela tudi nov grb. Toda Koro�ka in �tajerska sta po letu 1180, ko je slednja postala vojvodina, �e naprej ohranili isti grb, �rnega panterja. Leta 1246 pa je Friderik Bojeviti, vojvoda Avstrije in �tajersike, zahteval, naj bi �rnega panterja imela samo �tajerska, in spro�il s tem upravni spor. Toda na kraljevem dvoru so razsodili, da �rni panter pripada Koro�ki kot starej�i vojvodini. Tedaj je �tajerska prevzela za grb Belega panterja na zelenem ��itu, ki ga je ohranila do danes.

Na Kranjskem, ki je bila ena zmed krajin Karantanije, je bil sprva nedvomno prav tako v veljavi �rni panter. S poroko Sofije (Weimar � Orlam�nde), kranjske dedinje, in bavarskega grofa Bertholda Andechs (� 1151), je Kranjska pre�la v posest rodbine Andechsov. Na pe�atu njegovega vnuka Bertolda III. iz leta 1195 se nahaja orel, kasneje znan kot kranjski Plavi orel. Grboslovje sodi, da gre v tem primeru za protigrb (obratne barve) rodbine Andechs. Kranjska je postala vojvodina leta 1364.

Koro�ka je po sporu s �tajerskim vojvodom �rnega panterja obdr�ala, vendar ga je nosil le �e vojvoda Ulrik III. Z njim je namre� zatonila karantanska � koro�ka dinastija (� 1269). Nov vladar, �e�ki kralj Otokar II., je prevzel grb, ki ga je imel Ulrik III. kot sovladar ob svojem o�etu, vojvodu Bernardu (�1256)_: na pol presekan ��it, spredaj trije �rni �vabski levi na rumenem, zadaj� bel pre�nik na rde�em._Ta grb ima Koro�ka �e danes. Toda, kak�en je njegov izvor? V grbih se_pre�nik_pojavlja kot znak pripadnosti. Odkod pa izhajajo �vabski levi? Tega koro�ki oziroma avstrijski heraldiki vse do danes �e niso dognali.

Pe�at koro�kega vojvode Bernarda. Vojvoda sedi na konju v vite�ki opremi, na ��itu je upodobljen panter. Ob njem pe�at njegovega sina Ulrika III. Na tem pe�atu je drugi koro�ki grb, na katerem so v prvi polovici ��ita znamenitimi �vabskimi levi.

Re�itev tega vpra�anja je treba iskati v izvoru_karantanske -� koro�ke dinastije_. Za�etnik njene prve hi�e (Eppenstein), je bil vojvoda Adalbero Koro�ki (� 1039), ki je imel za soprogo Beatriko �vabsko (� 1025). Vojvodska hi�a �vabske pa je po �enski strani izhajala iz veje Zahodnih Karolingov, torej od samega Karla Velikega, kar je tudi po zatonu Karolingov �e nekaj stoletji pomenilo izreden ugled. Tako je bil naprimer �e v 13. stol. lik Karla Velikega tako slaven, da se je, med drugim, celo rodbina Wittelsbach, ko je hotela zavladati na Bavarskem, sklicevala na domnevno karolin�ko nasledstvo (prim. K. R. Schnith: Mittelalterliche Herrscher in Lebensbildern, Gradec 1990, 96, 186).

Prva hi�a (Eppenstein) karantanske dinastije je po mo�ki strani prenehala s smrtjo koro�kega vojvode Henrika III. (� 1122). Nasledil ga je ne�ak Henrik IV., sin njegove sestre Hedvike in Engelberta (Spanheim). O�e slednjega, Siegfried Spanheim, je bil pri�enjen v koro�ko rodbino s Porenja. Z vojvodom Henrikom IV. nastopi na koro�kem vojvodskem stolu druga hi�a (Spanheim) karantanske � koro�ke dinastije.

Toda v naslednjem obdobju upo�tevajo v tem primeru bavarsko (nem�ko) pravo, po katerem je rodbinsko nasledstvo veljalo le po mo�ki strani. Vsled tega za uradno zgodovino karantanska dinastija ni obstajala. Po njihovi razlagi naj bi na karantanskem � koro�kem vojvodskem stolu vladali zaporedoma dve �nem�ki� rodbini, Eppenstein in Spanheim.

V nasprotju z njihovo razlago je karantansko pravo,institutio Sclavenica, ki je veljalo na Koro�kem, priznavalo �enski pravno in opravilno sposobnost, kot tudi nasledstvo tudi po �enski strani. V smislu tega prva je bila prva hi�a (Eppenstein) preko Hedvike (� 1112) in njenega sina povezana z drugo hi�o hi�o (Spanheim) v eno samo karantansko � koro�ko dinastijo. Kot �e omenjeno, je bil o�e te dinastije vojvoda Adalbero Koro�ki, mati pa Beatrika �vabska, po svoji materi Gerbergi potomka Zahodnih Karolingov. Da je bil tudi v drugi hi�i spomin na Beatriko, mater dinastije, �e vedno �iv, pri�ajo �vabski levi v njenem grbu, katerih izvora si druga�e ni mogo�e razlo�iti. Obe hi�i sta bili doma�i, pisanje o �bavarskih� Eppensteinih in �frankovskih� Spanheimih je navadna ponaredba.

Sodobna predstavitev grbov, ki se nahajata na pe�atih vojvode Bernarda in njegovega sina Ulrika III. �vabski levi predstavljajo karolin�ko nasledstvo, ki se je po �enski strani nadaljevalo v karantanski dinastiji.

Napadi na panterja

V javnih ob�ilih v Sloveniji, kot �e omenjeno, �tudija o �rnem panterju v pomenu karantanskega grba dolga leta ni imela odmeva. Kot je bilo mogo�e dognati mnogo pozneje, pa se novica o tem, da je bil karantanski grb odkrit, kljub temu raz�irila v delu slovenske javnosti. Leta 1990, ko je bila Slovenija na pragu odcepitve od Jugoslavije, so razna gibanja iskala tudi simbole za samostojno slovensko dr�avo. Ena izmed mladinskh skupin se je takrat �e posebej zavzela za to, da bi samostojna Slovenija imela v svojem grbu in na praporu �rnega panterja. Kolikor se spominjam, osrednji slovenski listi predloga o tem niso objavili. Pri�el pa je na dan v nekaterih dru�tvenih glasilih.

Predlog je spro�il proti �rnem panterju prikrito gonjo. Bila je v prvi vrsti sramotilna, na vsak na�in pa ne premo�na, zato da v javnosti ne bi vzbudila prevelikega�zanimanja in imela ravno nasproten u�inek. Naj navedem kak primer. V dnevniku Delo je Albin Buttolo, pisec �lanka �Dol s �rnim panterjem� (29. avg. 1990), predlagal, naj se lik panterja zamenja �s pra�i�em�. V �lanku �Korenine umnega �ebelarstva� (revija Moj mali svet, �t. 4/1991) je Lojze Kastelic ozna�il panterja kot �sesajo�e tele�. Torej, na��uvati nad panterja �ebelarje?! Jugoslovenarska Mladina je na naslovni strani objavila izmali�eno podobo panterja, ki stiska lik Triglava, lipov list in rde�o zvezdo (�t. 23, 13. jun. 1990). V ozadju te gonje je bila o�itno stara udba, ali �e bolj verjetno Kos, tajna slu�ba jugo-armade.

Pobuda mladih je imela odmev tudi v akademskem svetu. Znansteno-raziskovalni center pri SAZU (Zgodovinski in�titut Milka Kosa) je dne 21. jun. 1990 raz�iril posebno ciklostirano sporo�ilo z naslovom Izjava Zgodovinskega in�tituta Milka Kosa ob pobudah za nove slovenske simbole (�t. 11 - 128/90). Podpisali so jo akad. prof. dr. Bogo Grafenauer, mag. Stane Granda in dr. Bo�o Otorepec. Ne spomnim se, da bi jo objavil kak list, o�itno je bila razposlana na razne naslove po po�ti.

Kar v njej glede na ugledne naslove podpisnikov presene�a, so ponaredbe. �rni panter ni naveden po imenu, vendar je v navajanju vsakomur jasno, da gre za njegov lik. O njem zatrjujejo omenjeni podpisniki naslednje: **_... Zato smo presene�eni nad uredni�ko politiko javnih ob�il, ki so njihovi argumentaciji namenila toliko �asa in prostora. S tem vna�ajo med ljudi zmedo, posebej, ker predlagajo za slovenske nacionalne simbole barve in �ivalski lik, ki so bili tradicionalno do1918 in�e med obema vojnama simbol oblasti, ki je bila med poglavitnimi nosilci germanizacije in boja proti slovenski zdru�enosti in svobodi. S Karantanijo niti eno niti drugo nima nobene zveze..._**Podpisnikom se ni zdelo potrebno, da bi svoje navedbe kakorkoli�utemeljili. Njihovi akademski naslovi naj bi zadostovali.

Navezovanje panterja na velenem�tvo in posredno celo na nacizem (med obema vojnama) naj bi zastra�ilo slovensko javnost, ki o izvoru karantanskega panterja ni bila pou�ena in v obdobju pod jugoslovanskim re�imom tudi ni mogla biti. Toda tak�en manever ni prinesel za�eljenega u�inka, zakaj v slovenski javnosti se je lik panterja �iril naprej, �e zlasti med mladino.�

Ker �rnega panterja ni bilo mogo�e izni�iti ali zatreti, ga je velesrbska Kos posku�ala prikazati kot znamenje slovenskih nacionalistov in skrajne�ev. Prvak Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelin�i�, ga je uvrstil v znak svoje stranke skupaj z drugimisimboli slovenskih de�el, in poskrbel za nekaj nacionalisti�nih izpadov in izlivov nestrpnosti. Kosovski aparat je po svoji mre�i raz�iril naziv �Jelin�i�ev panter�. Toda primernega u�inka ni bilo.

Karantanije in njenega dr�avnega izro�ila, ki ga je na tako viden na�in predstavljal �rni panter, ni mogo�e na noben na�in vnesti v ju�no slovanski okvir. Toda vodilne strukture so tudi v samostoni Sloveniji ostale v rokah stare jugoslovanske klike.�Zato so javna ob�ila karantanski grb s panterjem povsem zamol�ala. Tak�no stanje je kljub samostojni Sloveniji in kljub domnevni svobodi tiska itd. ostalo vse do danes. Kaj bi bilo lahko v ozadju?

Vsakdo, ki je prebral nekaj omenjenih primerov rovarjenja proti karantanskemu grbu, ne more mimo vtisa, da je �rni panter napoti predvsem nekdanjim jugoslovanskim strukturam. Le-te bi na ta ali oni na�in hotele obnoviti nekdanjo jugoslovansko tvorbo. Ker je bilo njeno, danes �e staro ime �Jugoslavija� povezano z vse vrste kriminalom, so zanjo iskali novo ime. Nova jugoslovanska tvorba se danes uvaja pod imenom�**�Zahodni Balkan�**_._Ime je bilo porinjeno tudi �Evropi�. Razni evropski politiki, ki se na balkanske razmere ne spoznajo, ga danes v stiku s predstavniki Slovenije pogosto izustijo.

Tako se je tudi Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije (neke vrste vlade), ob obisku Slovenije marca 2006 pogovarjal z vladnim predsednikom Jan�o o vlogi�Slovenije v odnosih med EU in obmo�jem Zahodnega Balkana_in poudaril, da si �lanice EU delijo izku�nje. "Evropska unija deluje na na�in 'kolektivne diplomacije' in ko si delimo izku�nje o tem, kaj se dogaja na drugih koncih Evrope ali sveta, se vedno obra�amo na tiste, ki dolo�eno obmo�je bolje poznajo. In jasno je, da Slovenija to regijo pozna bolje," je dejal. �e ve�:"Kar pri�akujemo od Slovenije je, da bo dala svoj input na�emu kolektivnemu mi�ljenju pri oblikovanju politike do obmo�ja Zahodnega Balkana,"_ je pojasnil in poudaril, da je evropska perspektiva za dr�ave tega obmo�ja zelo pomembna �e zlasti z vidika miru in stabilnosti.�Slovenski ljudje so na tv, ki je poro�ala o njegovem obisku, jasno videli, da se na dejanske razmere v Sloveniji sploh ni spoznal, in da je � po doma�e re�eno � zgolj �vekal. To naj bi bila torej �Evropa�.

Zahodni Balkan s tkm. �partnerstvom� ( za mir� na obmo�ju nekdanje Jugoslavije) pomeni za Slovenijo finan�ni� bankrot. Slovenija naj bi namre� jam�ila za nepovrnjena posojila evropskih bank Balkanu. Sledila bi razprodaja slovenske zemlje in premo�enja, kar se �e dela. Nadalje, Slovenijo naj bi z evropskimi �regijami� tudi razkosali: slovensko �tajersko pridru�ili avstrijski �tajerski, Primorsko in Istro pripojili Italiji, stara Kranjska naj bi postala krajina Srbije.

Vsem tem namenom stoji nasproti politi�ni in zgodovinski simbol Slovencev: grb slovenske dr�ave Karantanije. Predstavlja pri�evanje, da so Slovenci imeli eno najzgodnej�ih dr�av v Evropi, ki se je kasneje, �etudi pod imenom Avstrija, ohranjala skozi stoletja. Avstronem�ki krogi prikazujejo Avstrijo sistemati�no kot �nem�ko� zgodovinsko tvorbo, brez navedbe Karantanije. Jugoslovanski (velesrbski) omenjajo njeno predhodnico Karantanijo le kot �kratkotrajno� tvorbo. Karantanija naj bi leta 820, Ko so Franki porazili kneza Ljudevita v Slavoniji, postala �navadna frankovska grofija�. Slovenci naj bi padli tedaj dokon�no pod �nem�ki� jarem, izpod katerega naj bi nas odre�ili �ele bratski Srbi leta 1918.

Akademske �znanstvene� navedbe v tem pogledu, potem ko je Slovenija oklicala svojo samostojnost, o�itno niso ve� zadostovale. Vsled tega so zaupniki srbske Kos podtaknili trditev, da Slovenci nikoli niso imeli svoje lastne dr�ave, celo v nagovor, ki ga je pape� Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije leta 1996 imel na slovenske akademike v Mariboru. Rekel je med drugim: Slovenci, prvi� v svoji zgodovini imate svojo lastno dr�avo... Za verne slovenske ovce naj bi bil pape� �nezmotljiv� tudi pri navajanju dejstev o slovenski zgodovinski dr�avi. Zvija�no kaj?!

V �em bi bil panter lahko �nevaren�?

�rni panter predstavlja zgodovinsko Karantanijo, iz katere izhajata bodisi Avstrija kot Slovenija. Ni mogo�e vedeti vnaprej, ali obstaja kaka kaka mo�nost, da se bo neko� ime Karantanija znova zna�lo na politi�nem zemljevidu Evrope? Povsem izklju�iti te mo�nosti pa tudi ni mogo�e.

Ob pravilno in po�teno prikazani zgodovini in simboliki bi lahko tudi politi�ne razmere na obmo�ju med alpami in Jadranom za�ele dobivati druga�no podobo. V sami Avstriji na primer, kjer govorijo sicer nem�ko, bi lahko odkritje njihove resni�ne zgodovine vodilo do spoznanja, da Karantanija tudi za avstrijske ljudi predstavlja prvo zgodovinsko dr�avo. Tudi oni so namre� ve�inoma nasledniki karantanskega ljudstva, �etudi so v teku stoletja postopoma prevzeli nem�ki jezik. Tako bi se zgodovinsko ime Karantanija lahko pridru�ilo sedanjemu imenu Avstrija. �vicarji na primer, ki kljub ve�inoma nem�kemu jeziku niso Nemci, uporabljajo ob imenu �vica �e dodatno zgodovinsko ime Helvetia.

Slovenija je druga dr�ava, ki izhaja iz Karantanije. Ta bi se v duhu zgodovinskega izro�ila, ki ga predstavlja �rni panter, dokon�no izdvojila iz ju�noslovanske ideologije. Slovenci namre� nikoli niso bili del Ju�ni Slovanov (Jugoslovanov) in so od vedno pripadali Srednji Evropi. Oba naroda, Slovenci in Avstrijci, bi na temelju skupnega zgodovinskega izvora iz Karantanije oblikovali prijateljske sosedske odnose. V Avstriji tak�no hotenje obstaja, in ima ime Alpe � Adria. Toda neka skupnost pod tem imenom, ki bi imela lahko tudi obliko konfederacije, bi to obmo�je povsem izdvojila iz velenem�kih in velesrbskih ozemeljskih te�enj, zato jo je treba onemogo�iti. Vtis imamo, da je bila ta� naloga poverjena koro�kemu glavarju Haiderju, ki mu v njegovih izpadih proti karantanskemu izro�ilu sekindirajo velesrbski krogi v Lublani..

�e ve�! Samostojna Slovenija, ki bi ji njena resni�na politi�na, kulturna, gospodarska in verska zgodovina zagotavljale idejno trdnost, bi bila lahko za zgled - in zdi se, da tudi �e je - mnogim manj�im narodom v Evropi, ki te�ijo ali bi lahko te�ili k samostojnosti. Primerov je kar nekaj: Katalonija, Baskija,... jutri mogo�e Bavarska, �kotska pa Dalmacija in �e katera de�ela. Vsled tega je treba Slovenijo kot politi�no tvorbo do kraja destabilizirati, ne samo gospodarsko in kulturno, temve� tudi idejno. Nevarna je namre� za Evropo �velikih nacij�.

�rni panter in njegovo poslanstvo

Eno izmed gesel slovenskih najstnikov, ki se navdu�ujejo navdu�eni nad �rnim panterjem, je tudi naslednje: �Zatrli niso spe�ih, ne bodo nas bede�ih!� Mladinci lepijo na vseh mogo�ih mestih slike panterja, ki pa so sistemati�no potrgane ali pomazane. Nobene druge slike niso. Karantnski grb, s svojo vsebino, je o�itno nekomu hudo napoti. In ta �nekdo� ne more biti nih�e drugi kot stara jugoslovanska struktura, ki jo slej ko prej predstavlja tajna slu�ba Kos. Slovenska policija, po ve� kot desetletju vlade jugoslovansko usmerjenih strank Lds in Sd, nima niti ve� mo�i, da bi blokirala njeno dejavnost. Na primere terorja nad mladimi, ki se izrecno zanimajo za Karantanijo, naletimo tudi v slovenskih �olah. �e posebej, �e nosijo majice s sliko �rnega panterja.�

Do kdaj bodo stare jugoslovanske strukture ustrahovale slovensko javnost, in �e posebej mladino, ni mogo�e vedeti. Gotovo pa je, da s tem Slovencev ne bodo pripravile k molku. Ni jih nem�kutarstvo pod staro monarhijo, ne velesrbski unitarizem po prvi vojni, ne italijanska in nem�ka okupacija med drugo vojno, ne jugo-komunisti�ni teror po njej. Avstrijska monarhija si je s svojim nem�kutarstvom ob koncu prve vojne prav na Slovencih polomila zobe. �Veli�anstvo, prepozno je�, je cesarju Karlu izjavil slovenski poslanec Koro�ec. Monarhija se je zru�ila, ker je velenem�tvo hotelo imeti preko slovenskega ozemlja svoj �izhod� na morje. Ko je bila mera prepolna, se je zru�ila tudi nekdanja Jugoslavija.

Sedaj bi hoteli Slovenijo v imenu �Evrope� raztrgati z �regijami�. Vendar tudi tokrat ne bodo uspeli. Danes sicer �e ne vemo, toda mogo�e je, da bo tudi sedanja monopolisti�na Evropa, ki nikakor ni odraz po�tenega so�itja narodov, neko� do�ivela svoj polom.

Zgodovinska in politi�na vsebina, ki jo predstavlja �rni panter, bi lahko v prihodnje vplivala vsaj na politi�no stanje v Srednji Evropi. Napori, da bi v�eraj�nje strukture zatrle njegov prodor v �iroko slovensko javnost, so se izjalovili. O njem �e danes ne poro�ajo ne tisk ne radio ne tv. Toda ve�ina slovenskih ljudi danes �e pozna �rnega panterja v pomenu karantanskega grba. �rni panter�postaja simbol slovenskega duha, ki je v mladem slovenskem rodu vedno prisoten. Ne bo ga mogo�e zatreti!