Aleksandra Kanjuo-mrčela - Academia.edu (original) (raw)
Papers by Aleksandra Kanjuo-mrčela
Teorija in praksa, 2007
Povzetek. Tradicionalno pojmovanje emocij je temeljilo na predpostavki, da so emocije notranji pr... more Povzetek. Tradicionalno pojmovanje emocij je temeljilo na predpostavki, da so emocije notranji proizvod posameznika, nekaj individualnega, na kar okolica nima vpliva. Vendar pa je v zadnjih desetletjih mogoče zaznati spremembe v konceptualizaciji emocionalnega. Emocije iz sfere zasebnega in individualnega prehajajo tudi v sfero družbenega in javno sprejemljivega in sprožil se je nov val proučevanj in iskanj vzrokov ter posledic nastanka specifičnih emocij. V prispevku obravnavamo emocije kot ključni element organizacijskih procesov in se opiramo na sociološke razlage emocij, ki definirajo emocije kot produkt družbenega dogajanja, saj imajo organizacijski dejavniki (še posebej vodje) velik vpliv na emocije zaposlenih. Namen članka je predstaviti integrativni proces vodenja in vpliv, ki ga ima takšno vodenje na zadovoljstvo zaposlenih. Uspešno integrativno vodenje opišemo kot učinkovit način vodenja, ki od vodje zahteva določene socialne in emocionalne kompetence. V drugem delu članka želimo z lastnim empiričnim delom ilustrirati predstavljeno teorijo. S pomočjo analize rezultatov ankete, opravljene v petih slovenskih podjetjih, ugotavljamo, da so v analiziranih podjetjih emocije različno vpete v proces vodenja in da kakovostna integracija emocij pri procesu vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.
De Gruyter eBooks, Dec 31, 1992
![Research paper thumbnail of Corrigendum to "Market transformation and the opportunity structure for gender inequality: A cohort analysis using linked employer-employee data from Slovenia" [Soc. Sci. Res. 67 (2017) 14-33]](https://attachments.academia-assets.com/112988573/thumbnails/1.jpg)
](Social science research, 2018
Drawing on life course theory, we underscore the importance of considering the cohort-specific wa... more Drawing on life course theory, we underscore the importance of considering the cohort-specific ways that market transformation affects gender inequality. Using matched Slovenian registry data we find pronounced cohort differences in the effects of market transition on gender earnings inequality: gender differentials are relatively stable in cohorts with well-established careers prior to transition, but among more recent cohorts we find evidence of substantial and increasing gender inequality. Additionally, women who enter the workforce after marketization and privatization had started in Slovenia receive lower pay than men even when doing the same job for the same employer, suggesting this process altered the organization of gender inequality in cohort-specific ways. Our results highlight the utility of a cohort-based approach for understanding the consequences of market transition for gender inequality. The authors would like to apologise for any inconvenience caused.
Wohlfahrtsstaaten und Geschlechterungleichheit in Mittel- und Osteuropa
Die Wirtschaftsreformen in Mittel- und Osteuropa (MOE) am Anfang der 1990er, die Mitgliedschaft i... more Die Wirtschaftsreformen in Mittel- und Osteuropa (MOE) am Anfang der 1990er, die Mitgliedschaft in der EU und der Einfluss der Globalisierung hatten beträchtliche Auswirkungen auf die Arbeitsmarksituation der Frauen. Diese Veränderungen fanden in Gesellschaften statt, in denen die bezahlte Beschäftigung von Frauen und deren langjährige und daher unbestrittene Beteiligung am Arbeitsmarkt seit mehreren Nachkriegsgenerationen etabliert waren. Trotz der Gleichstellungserklärungen und
Page 1. Table of contents Executive summary 5 Resume 11 Zusammenfassung 17 Introduction 25 1. Gen... more Page 1. Table of contents Executive summary 5 Resume 11 Zusammenfassung 17 Introduction 25 1. Gender mainstreaming employment policy: a checklist 27 2. Gender mainstreaming and gender equality in 30 European countries 33 3. Active labour market policies 41 ...
The international Comparative Organizational Inequality Network (COIN) asks: • What factors drive... more The international Comparative Organizational Inequality Network (COIN) asks: • What factors drive overall income inequality within and between workplaces? • How do workplaces exacerbate or mitigate the impact of individual distinctions, such as education level, gender, or immigrant status? • How do inequality-generating mechanisms vary as a function of institutional context?
Teorija in praksa
The article contributes to the theoretical debate on the current state of the global economic sys... more The article contributes to the theoretical debate on the current state of the global economic system and the implications it holds for the (re)distribution of social and economic power. The theoretical framework of the discussion builds upon critical accounts of the rise of platform capitalism – an economic and social system founded on digitalised work. The imagining of futures is based on the mapping of possible actors and paths of the continuation or disruption of ongoing trends. Although digitalisation in principle holds the potential to foster economic growth and reduce inequalities, the accelerated development of the digital economy in the last few decades has been accompanied by unequally distributed positive and negative economic outcomes. Overcoming the precariousness of work and life as a universal problem should be founded in simultaneous local, short-term, partial resistance and attempts to limit the negative impacts and spread of precariousness on one hand and conceptual...
UCL Press eBooks, Sep 27, 2022
Teme ženskega dela, spolov, spolnih identitet in spolnosti so v devetdesetih bile zelo prisotne v... more Teme ženskega dela, spolov, spolnih identitet in spolnosti so v devetdesetih bile zelo prisotne v analizi sprememb v organizacijah in na področju dela. Namen tega prispevka je ponuditi teoretični okvir za nadaljnje empirično raziskovanje žensk na menedžerskih položajih v okviru raziskovanja spolne določenosti slovenskih organizacij. Orisani so razvoj in spreminjanje teoretičnih konceptov in diskurzov uporabljenih na tem področju v zadnjih desetletjih. Spremembe v organizacijski teoriji, ki je pozorna do vprašanja spola, so odražale dileme in spreminjanje feministične teorije. Ena pomembnih novosti, ki jo zaznamo v devetdesetih, je vse večji interes analitikov organizacij in spolov za vprašanja organizacijske kulture - umeščenosti spola v oblikovanje organizacijske kulture ter aktivne vloge, ki jo ima spolna določenost organizacij v oblikovanju in vzdrževanju spolno določenih vlog posameznikov in posameznic v družbi
Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki... more Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki temeljijo na tradicionalni definiciji vlog v javnem in zasebnem življenju, jih utrjujejo in s tem ovirajo enakopravno sodelovanje žensk in moških v tej sferi javnega življenja. Z analizo intervjujev s političarkami in politiki, ki delujejo na državni ravni, avtorici in avtor ugotavljajo, da na ravni pričakovanj in dejanskih praks obstaja in deluje spolna pogodba, ki se kaže v asimetrični obremenjenosti politikov in političark z obveznostmi v zasebnem življenju. Politika v Sloveniji je izrazito maskulinizirana profesija, v katero se ženske in moški vključujejo tako, da se prilagajajo obstoječi strukturi, ki se ne spreminja v korist boljšega usklajevanja zasebne in profesionalne sfere ter skladno s tem večjega upoštevanja življenj pripadnikov in pripadnic profesije.We assume that specific everyday practices in the field of politics in Slovenia are based on the traditionally defined gender...
Sveučilište u Splitu. Filozofski fakultet. Odsjek za sociologiju., Sep 23, 2020
Povzetek. Namen članka je predstaviti problematiko odnosov med starševstvom in plačanim delom. Pr... more Povzetek. Namen članka je predstaviti problematiko odnosov med starševstvom in plačanim delom. Predstavljeno je aktualno stanje zaposlovanja žensk in staršev v Sloveniji, ter institucionalni okviri usklajevanja dela in starševstva. Posebej je izpostavljen problem skrbstvenega dela, materinskih/ očetovskih/ starševskih dopustov, ki je obravnavan v kontekstu organizacijskih praks v svetu in pri nas. Osrednji del predstavljajo rezultati telefonske ankete, ki je bila opravljena novembra 2004. Rezultati kažejo, da imajo anketirani starši, posebej očetje, dolge delovnike, medtem ko ženske prevzemajo večino skrbstvenega dela. Negativne izkušnje z zaposlovanjem in na delovnem mestu ima statistično značilno več žensk kot moških. Avtorici predlagata ukrepe na različnih nivojih, ki bi olajšali usklajevanje starševstva in plačanega dela. Ključne besede: delo, družina, starševstvo, zaposlovanje žensk/staršev, enake možnosti Uvod Analitiki gibanj, povezanih z delom in zaposlovanjem, kot tudi ustvarjalci ekonomskih in socialnih politik ugotavljajo, da so spremembe, ki jih gospodarstva potrebujejo za uspešen in socialno sprejemljiv razvoj, danes povezane z doseganjem višje socialne enakosti in enakih možnosti spolov. Evropske politike promovirajo spolno enakopravnost in kakovost delovnega življenja. Že od Lisbonske strategije naprej je eden izmed štirih stebrov politike zaposlovanja izenačevanje možnosti za zaposlovanje moških, žensk in deprivilegiranih skupin. Za enakopravnost žensk in moških na trgu delovne sile so odločilnega pomena socialna politika skrbi za otroke, enakopravnejša delitev plačanega in neplačanega dela med spoloma in možnosti za usklajevanje delovnega in drugih področij življenja. Pomembnost integracije delovnega in zasebnega življenja se kaže tudi v nekaterih najnovejših ukrepih socialne politike in politike zaposlovanja v Sloveniji, problem pa je njihovo uresničevanje v praksi na individualni in na organizacijski ravni. Uspešnost izvajanja teh politik je omejena predvsem zaradi pomanjkljivega poznavanja specifičnih problematik posameznih socialnih skupin in neustreznega
with Martin Hallsten, Lasse Henriksen, Are Hermansen, Feng Hou, Naomi Kodama, Max Thaning, Nina B... more with Martin Hallsten, Lasse Henriksen, Are Hermansen, Feng Hou, Naomi Kodama, Max Thaning, Nina Bandelj, Irene Boeckmann, István Boza, David Cort, Avent-holt Dustin, Gergely Hajdu, Andrea Hense, Jiwook Jung, Aleksandra Kanjuo-Mrčela, Joseph King, Naomi Kodama, Alena Krizkova, Zoltán Lippényi, Silvia Maja Melzer, Eunmi Mun, Andrew Penner, Trond Petersen, Andreja Poje, William Rainey, Mirna Safi, Donald TomaskovicDevey, and Zaibu Tufail
Teorija in praksa, 2007
Povzetek. Tradicionalno pojmovanje emocij je temeljilo na predpostavki, da so emocije notranji pr... more Povzetek. Tradicionalno pojmovanje emocij je temeljilo na predpostavki, da so emocije notranji proizvod posameznika, nekaj individualnega, na kar okolica nima vpliva. Vendar pa je v zadnjih desetletjih mogoče zaznati spremembe v konceptualizaciji emocionalnega. Emocije iz sfere zasebnega in individualnega prehajajo tudi v sfero družbenega in javno sprejemljivega in sprožil se je nov val proučevanj in iskanj vzrokov ter posledic nastanka specifičnih emocij. V prispevku obravnavamo emocije kot ključni element organizacijskih procesov in se opiramo na sociološke razlage emocij, ki definirajo emocije kot produkt družbenega dogajanja, saj imajo organizacijski dejavniki (še posebej vodje) velik vpliv na emocije zaposlenih. Namen članka je predstaviti integrativni proces vodenja in vpliv, ki ga ima takšno vodenje na zadovoljstvo zaposlenih. Uspešno integrativno vodenje opišemo kot učinkovit način vodenja, ki od vodje zahteva določene socialne in emocionalne kompetence. V drugem delu članka želimo z lastnim empiričnim delom ilustrirati predstavljeno teorijo. S pomočjo analize rezultatov ankete, opravljene v petih slovenskih podjetjih, ugotavljamo, da so v analiziranih podjetjih emocije različno vpete v proces vodenja in da kakovostna integracija emocij pri procesu vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih.
De Gruyter eBooks, Dec 31, 1992
Social science research, 2018
Drawing on life course theory, we underscore the importance of considering the cohort-specific wa... more Drawing on life course theory, we underscore the importance of considering the cohort-specific ways that market transformation affects gender inequality. Using matched Slovenian registry data we find pronounced cohort differences in the effects of market transition on gender earnings inequality: gender differentials are relatively stable in cohorts with well-established careers prior to transition, but among more recent cohorts we find evidence of substantial and increasing gender inequality. Additionally, women who enter the workforce after marketization and privatization had started in Slovenia receive lower pay than men even when doing the same job for the same employer, suggesting this process altered the organization of gender inequality in cohort-specific ways. Our results highlight the utility of a cohort-based approach for understanding the consequences of market transition for gender inequality. The authors would like to apologise for any inconvenience caused.
Wohlfahrtsstaaten und Geschlechterungleichheit in Mittel- und Osteuropa
Die Wirtschaftsreformen in Mittel- und Osteuropa (MOE) am Anfang der 1990er, die Mitgliedschaft i... more Die Wirtschaftsreformen in Mittel- und Osteuropa (MOE) am Anfang der 1990er, die Mitgliedschaft in der EU und der Einfluss der Globalisierung hatten beträchtliche Auswirkungen auf die Arbeitsmarksituation der Frauen. Diese Veränderungen fanden in Gesellschaften statt, in denen die bezahlte Beschäftigung von Frauen und deren langjährige und daher unbestrittene Beteiligung am Arbeitsmarkt seit mehreren Nachkriegsgenerationen etabliert waren. Trotz der Gleichstellungserklärungen und
Page 1. Table of contents Executive summary 5 Resume 11 Zusammenfassung 17 Introduction 25 1. Gen... more Page 1. Table of contents Executive summary 5 Resume 11 Zusammenfassung 17 Introduction 25 1. Gender mainstreaming employment policy: a checklist 27 2. Gender mainstreaming and gender equality in 30 European countries 33 3. Active labour market policies 41 ...
The international Comparative Organizational Inequality Network (COIN) asks: • What factors drive... more The international Comparative Organizational Inequality Network (COIN) asks: • What factors drive overall income inequality within and between workplaces? • How do workplaces exacerbate or mitigate the impact of individual distinctions, such as education level, gender, or immigrant status? • How do inequality-generating mechanisms vary as a function of institutional context?
Teorija in praksa
The article contributes to the theoretical debate on the current state of the global economic sys... more The article contributes to the theoretical debate on the current state of the global economic system and the implications it holds for the (re)distribution of social and economic power. The theoretical framework of the discussion builds upon critical accounts of the rise of platform capitalism – an economic and social system founded on digitalised work. The imagining of futures is based on the mapping of possible actors and paths of the continuation or disruption of ongoing trends. Although digitalisation in principle holds the potential to foster economic growth and reduce inequalities, the accelerated development of the digital economy in the last few decades has been accompanied by unequally distributed positive and negative economic outcomes. Overcoming the precariousness of work and life as a universal problem should be founded in simultaneous local, short-term, partial resistance and attempts to limit the negative impacts and spread of precariousness on one hand and conceptual...
UCL Press eBooks, Sep 27, 2022
Teme ženskega dela, spolov, spolnih identitet in spolnosti so v devetdesetih bile zelo prisotne v... more Teme ženskega dela, spolov, spolnih identitet in spolnosti so v devetdesetih bile zelo prisotne v analizi sprememb v organizacijah in na področju dela. Namen tega prispevka je ponuditi teoretični okvir za nadaljnje empirično raziskovanje žensk na menedžerskih položajih v okviru raziskovanja spolne določenosti slovenskih organizacij. Orisani so razvoj in spreminjanje teoretičnih konceptov in diskurzov uporabljenih na tem področju v zadnjih desetletjih. Spremembe v organizacijski teoriji, ki je pozorna do vprašanja spola, so odražale dileme in spreminjanje feministične teorije. Ena pomembnih novosti, ki jo zaznamo v devetdesetih, je vse večji interes analitikov organizacij in spolov za vprašanja organizacijske kulture - umeščenosti spola v oblikovanje organizacijske kulture ter aktivne vloge, ki jo ima spolna določenost organizacij v oblikovanju in vzdrževanju spolno določenih vlog posameznikov in posameznic v družbi
Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki... more Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki temeljijo na tradicionalni definiciji vlog v javnem in zasebnem življenju, jih utrjujejo in s tem ovirajo enakopravno sodelovanje žensk in moških v tej sferi javnega življenja. Z analizo intervjujev s političarkami in politiki, ki delujejo na državni ravni, avtorici in avtor ugotavljajo, da na ravni pričakovanj in dejanskih praks obstaja in deluje spolna pogodba, ki se kaže v asimetrični obremenjenosti politikov in političark z obveznostmi v zasebnem življenju. Politika v Sloveniji je izrazito maskulinizirana profesija, v katero se ženske in moški vključujejo tako, da se prilagajajo obstoječi strukturi, ki se ne spreminja v korist boljšega usklajevanja zasebne in profesionalne sfere ter skladno s tem večjega upoštevanja življenj pripadnikov in pripadnic profesije.We assume that specific everyday practices in the field of politics in Slovenia are based on the traditionally defined gender...
Sveučilište u Splitu. Filozofski fakultet. Odsjek za sociologiju., Sep 23, 2020
Povzetek. Namen članka je predstaviti problematiko odnosov med starševstvom in plačanim delom. Pr... more Povzetek. Namen članka je predstaviti problematiko odnosov med starševstvom in plačanim delom. Predstavljeno je aktualno stanje zaposlovanja žensk in staršev v Sloveniji, ter institucionalni okviri usklajevanja dela in starševstva. Posebej je izpostavljen problem skrbstvenega dela, materinskih/ očetovskih/ starševskih dopustov, ki je obravnavan v kontekstu organizacijskih praks v svetu in pri nas. Osrednji del predstavljajo rezultati telefonske ankete, ki je bila opravljena novembra 2004. Rezultati kažejo, da imajo anketirani starši, posebej očetje, dolge delovnike, medtem ko ženske prevzemajo večino skrbstvenega dela. Negativne izkušnje z zaposlovanjem in na delovnem mestu ima statistično značilno več žensk kot moških. Avtorici predlagata ukrepe na različnih nivojih, ki bi olajšali usklajevanje starševstva in plačanega dela. Ključne besede: delo, družina, starševstvo, zaposlovanje žensk/staršev, enake možnosti Uvod Analitiki gibanj, povezanih z delom in zaposlovanjem, kot tudi ustvarjalci ekonomskih in socialnih politik ugotavljajo, da so spremembe, ki jih gospodarstva potrebujejo za uspešen in socialno sprejemljiv razvoj, danes povezane z doseganjem višje socialne enakosti in enakih možnosti spolov. Evropske politike promovirajo spolno enakopravnost in kakovost delovnega življenja. Že od Lisbonske strategije naprej je eden izmed štirih stebrov politike zaposlovanja izenačevanje možnosti za zaposlovanje moških, žensk in deprivilegiranih skupin. Za enakopravnost žensk in moških na trgu delovne sile so odločilnega pomena socialna politika skrbi za otroke, enakopravnejša delitev plačanega in neplačanega dela med spoloma in možnosti za usklajevanje delovnega in drugih področij življenja. Pomembnost integracije delovnega in zasebnega življenja se kaže tudi v nekaterih najnovejših ukrepih socialne politike in politike zaposlovanja v Sloveniji, problem pa je njihovo uresničevanje v praksi na individualni in na organizacijski ravni. Uspešnost izvajanja teh politik je omejena predvsem zaradi pomanjkljivega poznavanja specifičnih problematik posameznih socialnih skupin in neustreznega
with Martin Hallsten, Lasse Henriksen, Are Hermansen, Feng Hou, Naomi Kodama, Max Thaning, Nina B... more with Martin Hallsten, Lasse Henriksen, Are Hermansen, Feng Hou, Naomi Kodama, Max Thaning, Nina Bandelj, Irene Boeckmann, István Boza, David Cort, Avent-holt Dustin, Gergely Hajdu, Andrea Hense, Jiwook Jung, Aleksandra Kanjuo-Mrčela, Joseph King, Naomi Kodama, Alena Krizkova, Zoltán Lippényi, Silvia Maja Melzer, Eunmi Mun, Andrew Penner, Trond Petersen, Andreja Poje, William Rainey, Mirna Safi, Donald TomaskovicDevey, and Zaibu Tufail