Zoltan JAN - Academia.edu (original) (raw)

Papers by Zoltan JAN

Primerjalna Knjizevnost, 1996

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 2006

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca,... more Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

Slavisticna Revija, Apr 15, 1973

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 1973

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Apr 1, 2006

Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) p... more Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikosti revijalnega življenja v Italiji. Using concrete examples of reception of Slovene poets and writers (e.g., Edvard Kocbek, Ivan Cankar), the article discusses the signifi cance of journalistic publications and analyzes the connections between some transmitters of Slovene literature into Italian cultural sphere (e.g., Jolka Milič, Ciril Zlobec). It concludes with a look at the diversity of Italian journals.

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 1985

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 2010

Primerjalna Knjizevnost, 2001

Prispevek raziskuje usodo slovenskega pesnika Franceta Prešerna p ri Italijanih. Največ pozornost... more Prispevek raziskuje usodo slovenskega pesnika Franceta Prešerna p ri Italijanih. Največ pozornosti namenja analizi posameznih glasov o njem in skuša rekonstruirati odnos posameznih posrednikov in prevajalcev do pesnikovega umetniškega sporočila. Obravnava tako recepcijo v italijan skem kulturnem prostoru kot tudi slovenske ocene in skuša ugotoviti, v kolikšni meri j e pesnik p ri Italijanih sprejet kot klasik.

Primerjalna Knjizevnost, 2000

Slavistična Revija, 2010

OCENE-ZAPiSKi-POROČiLA-GRADiVO SLOVNIČNI PRIROČNIK ZA ITALIJANE Rada Lečič: Fondamenti della ling... more OCENE-ZAPiSKi-POROČiLA-GRADiVO SLOVNIČNI PRIROČNIK ZA ITALIJANE Rada Lečič: Fondamenti della lingua slovena : manuale di grammatica;[traduzione Martina Clerici ; revisione linguistica della traduzione Miran Košuta e Martina Ožbot ; fonti iconograiche Janez Bogataj … et al.].-1a ed.-Trieste : Založništvo tržaškega tiska = Editoriale stampa triestina, 2009 ([Cerkno] : Gaya). Prirejen, dopolnjen in razširjen prevod dela Osnove slovenskega jezika. Nobeno delo ne nastane v praznem prostoru, kar velja tudi za najnovejši priročnik mag. Rade Lečič. Nastal je v deželi, kjer je v okviru univerzitetnega študija v različnih kombinacijah in obsegu mogoče vpisovati slovenščino v različnih časovnih obdobjih v Neaplju, kjer je bil prvi učitelj slovenščine Bruno Guyon, Luigi Salvini pa določeno obdobje predstojnik oddelka za slavistiko Višjega kraljevega inštituta za vzhodne jezike (Reale istituto superiore orientale). Poleg tega je Bruno Guyon učil slovenščino tudi v Padovi na celoletnih tečajih italijanske oicirje že v letih 1914-15. Na tamkajšnji univerzi pa so se s slovenščino ukvarjali tako ugledni italijanski slavisti, kakršna sta Giovanni Maver in Arturo Cronia. Slovenščina se je že med drugo svetovno vojno poučevala tudi v Rimu, kjer je v sedemdesetih letih preteklega stoletja učila tudi avtorica novega priročnika. Slovenščina je kot študijski predmet poleg tega navzoča tudi na univerzah v Vidmu, Benetkah in Trstu. Na zadnji univerzi pri poučevanju slovenščine (in literarne zgodovine) sodelujejo vsi, ki so se srečali ob obravnavanem učbeniku (avtorica, recenzenta in prevajalka). Ob tako razvejenih institucionalnih možnostih za študij ne preseneča, da so za učenje slovenščine Italijanom na razpolago dokaj številni priročniki. Mednje bi lahko uvrstili že slovar Alasia da Sommaripa (1607), ki ima kljub svojemu skromnemu obsegu dodanih nekaj dialogov za vsakdanje sporazumevanje. Tudi zgodnje slovnice slovenskega jezika niso napisane le v nemščini (in latinščini). Med njimi ima namreč pomembno mesto tudi Saggio grammaticale Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_3_5.pdf | DOST. 24/02/22 17.56

Slavistična Revija, 2006

Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) p... more Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikost revijalnega življenja v Italiji.

[

U~ni na~rti za predmet sloven{~ina na razli~nih stopnjah in programih ve~inoma ponujajo nekaj pro... more U~ni na~rti za predmet sloven{~ina na razli~nih stopnjah in programih ve~inoma ponujajo nekaj prostora tudi za spoznavanje nare~ij. @al zmanjkuje ~asa, da bi jim namenili ve~jo pozornost in izkoristilimònosti za korigiranje u~en~evih pravore~nih posebnosti, ki odstopajo od norme knjìnega jezika. Na srednjih {olah, kjer imamo heterogene razrede glede na krajevno provenienco u~encev, je mogo~e primerjati razli~na nare~ja in tako izostriti ~ut u~encev za prepoznavanje in poslu{anje razli~nih krajevnih govorov ter ugotavljanje njihovih posebnosti. Tudi z obravnavo nare~nih besed, ki izginjajo iz rabe, a jih u~enci {e razumejo, je mogo~e dose~i razli~ne u~ne in vzgojne cilje. Prispevek osvetljuje nekaj didakti~nih izku{enj in opozarja na ovire, ki jih jenajtèje premostiti. didaktika pouka sloven{~ine, slovenska nare~ja, dialektologija, slovstvena folkloristika The curricula for the subject Slovene at various levels and in different programmes usually offer some room for learning about di...

[![Research paper thumbnail of Jo@E ToporiI^, Krab^Evi Dnevi V Novi Gorici in Druga Slavisti^Na Sre^Anja

UDK 811.163.6:005.745:929Topori{i~ J. V ustvarjanjuJòeta Topori{i~a ima posebno mesto njegovo ure... more UDK 811.163.6:005.745:929Topori{i~ J. V ustvarjanjuJòeta Topori{i~a ima posebno mesto njegovo uredni{ko in organizacijsko delo, ne le zaradi obsega, pa~ pa tudi zato, ker odkriva osebne zna~ilnosti profesorja, pri katerem se je u~ila ve~ina referentov in aktivnihudelèencev »njegovih« simpozijev, ni pa prispevek usmerjen v analizo njegovih znanstvenih spoznanj. Jòe Topori{i~, Stanislav [krabec, slovenistika, [krab~evi dnevi A particular place in the career ofJòe Topori{i~ is held by his editorial and organisational work, not only because of their scope, but also because they reveal certain personal characteristics of the professor, who influenced most of the contributing participants of »his« symposiums. The contribution does not aim to analyse his academic findings. Jòe Topori{i~, Stanislav [krabec, Slovene studies, [krabec's symposiums Organizacijsko deloJòeta Topori{i~a obsega vodenje ekip, ki so bilezadoìene za pripravo pomembnih priro~nikov, kot je npr. Slovenski pravopis, p...

Primerjalna Knjizevnost, 1996

Ivan Cankar est l’ecrivain slovene au plus grand nombre de traductions en langues etrangeres, il ... more Ivan Cankar est l’ecrivain slovene au plus grand nombre de traductions en langues etrangeres, il n’est donc pas surprenant qu’il en soit ainsi pour la langue italienne. Il serait interessant cependant d’etablir, a plusieurs niveaux, l’influence de ce classique slovene sur la conscience collective italienne et le degre de son prestige de classique international qui, dans ce milieu, n’aurait plus besoin de presentations ulterieures pour susciter l’interet des lecteurs et pour faire renvoyer l’echo spontane de l’inspiration creatrice. En meme temps, il faudrait demander aux hommes de lettres italiens leur opinion de la qualite et de l’importance de l’œuvre de Cankar. La recherche peut etre orientee vers les manifestations exterieures elucidant le succes de Cankar du point de vue de la sociologie des lettres ainsi que vers l’actualisation des proprietes caracteristiques, immanentes a la litterature, bien qu’il soit pratiquement impossible de les analyser separement.

Primerjalna Knjizevnost, 2001

The study of Preseren’s reception in Italy reveals that it has come about in four relatively sepa... more The study of Preseren’s reception in Italy reveals that it has come about in four relatively separate stages, divided by breaks of several years, which fragmented the process of reception and to a certain extent hindered the natural growth of interest and unveiling of the multifaceted artistic message of his poetry. – Not taking into account some lesser occasional newspaper publications, now all but lost to our historical memory, one can ascertain that it was in Italian anthologies of Slovenian literature and in some cases in more extensive, even international poetry selections that the Slovenian poet first started to appear. These early voices emerged only a good ten years after the Slovenians themselves had come to the present realization of the poet’s significance and his artistic strength. It was mainly on the initiative of Slovenian intermediaries that these introductions came about; however, it is evident that Italian scholars and editors themselves recognized Preseren’s great...

Radovi. Razdio historije, arheologije i historije umjetnosti, 2018

Letos mineva sto let, odkar se je rodil utemeljitelj slovenske literarne zgodo vine, dr. Ivan Pri... more Letos mineva sto let, odkar se je rodil utemeljitelj slovenske literarne zgodo vine, dr. Ivan Prijatelj.1 Med njegovimi deli zavzemata posebno ïnesto dva v nemščini napisana iiterarnozgodovinska pregleda slovenske književnosti, ki sta bila namenjena tuji publiki in ju je petkrat objavil v različnih deželah. Dve med njteii sta v hrvaškosrbskem jeziku, od katerih je ena izšla v knjižni obliki z naslovom: Dr, Ivan Prijatelj, Slovenačka Književnost, Beograd 1920 (prevedel jo je Miloš S. Moskovljević, predgovor pa napisal Pavle Popović. To izdajo v daljnjem tekstu označujemo Pregled). Po letu nastanka je to najstarejša zgodovina slovenske književnosti v hrvat- skosrbskem jeziku, ki jo je napisal resničen strokovnjak in jo objavil v knjižni obliki.

srl.si

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca,... more Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

Primerjalna Knjizevnost, 1996

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 2006

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca,... more Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.

Slavisticna Revija, Apr 15, 1973

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 1973

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Apr 1, 2006

Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) p... more Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikosti revijalnega življenja v Italiji. Using concrete examples of reception of Slovene poets and writers (e.g., Edvard Kocbek, Ivan Cankar), the article discusses the signifi cance of journalistic publications and analyzes the connections between some transmitters of Slovene literature into Italian cultural sphere (e.g., Jolka Milič, Ciril Zlobec). It concludes with a look at the diversity of Italian journals.

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 1985

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), Mar 1, 2010

Primerjalna Knjizevnost, 2001

Prispevek raziskuje usodo slovenskega pesnika Franceta Prešerna p ri Italijanih. Največ pozornost... more Prispevek raziskuje usodo slovenskega pesnika Franceta Prešerna p ri Italijanih. Največ pozornosti namenja analizi posameznih glasov o njem in skuša rekonstruirati odnos posameznih posrednikov in prevajalcev do pesnikovega umetniškega sporočila. Obravnava tako recepcijo v italijan skem kulturnem prostoru kot tudi slovenske ocene in skuša ugotoviti, v kolikšni meri j e pesnik p ri Italijanih sprejet kot klasik.

Primerjalna Knjizevnost, 2000

Slavistična Revija, 2010

OCENE-ZAPiSKi-POROČiLA-GRADiVO SLOVNIČNI PRIROČNIK ZA ITALIJANE Rada Lečič: Fondamenti della ling... more OCENE-ZAPiSKi-POROČiLA-GRADiVO SLOVNIČNI PRIROČNIK ZA ITALIJANE Rada Lečič: Fondamenti della lingua slovena : manuale di grammatica;[traduzione Martina Clerici ; revisione linguistica della traduzione Miran Košuta e Martina Ožbot ; fonti iconograiche Janez Bogataj … et al.].-1a ed.-Trieste : Založništvo tržaškega tiska = Editoriale stampa triestina, 2009 ([Cerkno] : Gaya). Prirejen, dopolnjen in razširjen prevod dela Osnove slovenskega jezika. Nobeno delo ne nastane v praznem prostoru, kar velja tudi za najnovejši priročnik mag. Rade Lečič. Nastal je v deželi, kjer je v okviru univerzitetnega študija v različnih kombinacijah in obsegu mogoče vpisovati slovenščino v različnih časovnih obdobjih v Neaplju, kjer je bil prvi učitelj slovenščine Bruno Guyon, Luigi Salvini pa določeno obdobje predstojnik oddelka za slavistiko Višjega kraljevega inštituta za vzhodne jezike (Reale istituto superiore orientale). Poleg tega je Bruno Guyon učil slovenščino tudi v Padovi na celoletnih tečajih italijanske oicirje že v letih 1914-15. Na tamkajšnji univerzi pa so se s slovenščino ukvarjali tako ugledni italijanski slavisti, kakršna sta Giovanni Maver in Arturo Cronia. Slovenščina se je že med drugo svetovno vojno poučevala tudi v Rimu, kjer je v sedemdesetih letih preteklega stoletja učila tudi avtorica novega priročnika. Slovenščina je kot študijski predmet poleg tega navzoča tudi na univerzah v Vidmu, Benetkah in Trstu. Na zadnji univerzi pri poučevanju slovenščine (in literarne zgodovine) sodelujejo vsi, ki so se srečali ob obravnavanem učbeniku (avtorica, recenzenta in prevajalka). Ob tako razvejenih institucionalnih možnostih za študij ne preseneča, da so za učenje slovenščine Italijanom na razpolago dokaj številni priročniki. Mednje bi lahko uvrstili že slovar Alasia da Sommaripa (1607), ki ima kljub svojemu skromnemu obsegu dodanih nekaj dialogov za vsakdanje sporazumevanje. Tudi zgodnje slovnice slovenskega jezika niso napisane le v nemščini (in latinščini). Med njimi ima namreč pomembno mesto tudi Saggio grammaticale Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_3_5.pdf | DOST. 24/02/22 17.56

Slavistična Revija, 2006

Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) p... more Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikost revijalnega življenja v Italiji.

[

U~ni na~rti za predmet sloven{~ina na razli~nih stopnjah in programih ve~inoma ponujajo nekaj pro... more U~ni na~rti za predmet sloven{~ina na razli~nih stopnjah in programih ve~inoma ponujajo nekaj prostora tudi za spoznavanje nare~ij. @al zmanjkuje ~asa, da bi jim namenili ve~jo pozornost in izkoristilimònosti za korigiranje u~en~evih pravore~nih posebnosti, ki odstopajo od norme knjìnega jezika. Na srednjih {olah, kjer imamo heterogene razrede glede na krajevno provenienco u~encev, je mogo~e primerjati razli~na nare~ja in tako izostriti ~ut u~encev za prepoznavanje in poslu{anje razli~nih krajevnih govorov ter ugotavljanje njihovih posebnosti. Tudi z obravnavo nare~nih besed, ki izginjajo iz rabe, a jih u~enci {e razumejo, je mogo~e dose~i razli~ne u~ne in vzgojne cilje. Prispevek osvetljuje nekaj didakti~nih izku{enj in opozarja na ovire, ki jih jenajtèje premostiti. didaktika pouka sloven{~ine, slovenska nare~ja, dialektologija, slovstvena folkloristika The curricula for the subject Slovene at various levels and in different programmes usually offer some room for learning about di...

[![Research paper thumbnail of Jo@E ToporiI^, Krab^Evi Dnevi V Novi Gorici in Druga Slavisti^Na Sre^Anja

UDK 811.163.6:005.745:929Topori{i~ J. V ustvarjanjuJòeta Topori{i~a ima posebno mesto njegovo ure... more UDK 811.163.6:005.745:929Topori{i~ J. V ustvarjanjuJòeta Topori{i~a ima posebno mesto njegovo uredni{ko in organizacijsko delo, ne le zaradi obsega, pa~ pa tudi zato, ker odkriva osebne zna~ilnosti profesorja, pri katerem se je u~ila ve~ina referentov in aktivnihudelèencev »njegovih« simpozijev, ni pa prispevek usmerjen v analizo njegovih znanstvenih spoznanj. Jòe Topori{i~, Stanislav [krabec, slovenistika, [krab~evi dnevi A particular place in the career ofJòe Topori{i~ is held by his editorial and organisational work, not only because of their scope, but also because they reveal certain personal characteristics of the professor, who influenced most of the contributing participants of »his« symposiums. The contribution does not aim to analyse his academic findings. Jòe Topori{i~, Stanislav [krabec, Slovene studies, [krabec's symposiums Organizacijsko deloJòeta Topori{i~a obsega vodenje ekip, ki so bilezadoìene za pripravo pomembnih priro~nikov, kot je npr. Slovenski pravopis, p...

Primerjalna Knjizevnost, 1996

Ivan Cankar est l’ecrivain slovene au plus grand nombre de traductions en langues etrangeres, il ... more Ivan Cankar est l’ecrivain slovene au plus grand nombre de traductions en langues etrangeres, il n’est donc pas surprenant qu’il en soit ainsi pour la langue italienne. Il serait interessant cependant d’etablir, a plusieurs niveaux, l’influence de ce classique slovene sur la conscience collective italienne et le degre de son prestige de classique international qui, dans ce milieu, n’aurait plus besoin de presentations ulterieures pour susciter l’interet des lecteurs et pour faire renvoyer l’echo spontane de l’inspiration creatrice. En meme temps, il faudrait demander aux hommes de lettres italiens leur opinion de la qualite et de l’importance de l’œuvre de Cankar. La recherche peut etre orientee vers les manifestations exterieures elucidant le succes de Cankar du point de vue de la sociologie des lettres ainsi que vers l’actualisation des proprietes caracteristiques, immanentes a la litterature, bien qu’il soit pratiquement impossible de les analyser separement.

Primerjalna Knjizevnost, 2001

The study of Preseren’s reception in Italy reveals that it has come about in four relatively sepa... more The study of Preseren’s reception in Italy reveals that it has come about in four relatively separate stages, divided by breaks of several years, which fragmented the process of reception and to a certain extent hindered the natural growth of interest and unveiling of the multifaceted artistic message of his poetry. – Not taking into account some lesser occasional newspaper publications, now all but lost to our historical memory, one can ascertain that it was in Italian anthologies of Slovenian literature and in some cases in more extensive, even international poetry selections that the Slovenian poet first started to appear. These early voices emerged only a good ten years after the Slovenians themselves had come to the present realization of the poet’s significance and his artistic strength. It was mainly on the initiative of Slovenian intermediaries that these introductions came about; however, it is evident that Italian scholars and editors themselves recognized Preseren’s great...

Radovi. Razdio historije, arheologije i historije umjetnosti, 2018

Letos mineva sto let, odkar se je rodil utemeljitelj slovenske literarne zgodo vine, dr. Ivan Pri... more Letos mineva sto let, odkar se je rodil utemeljitelj slovenske literarne zgodo vine, dr. Ivan Prijatelj.1 Med njegovimi deli zavzemata posebno ïnesto dva v nemščini napisana iiterarnozgodovinska pregleda slovenske književnosti, ki sta bila namenjena tuji publiki in ju je petkrat objavil v različnih deželah. Dve med njteii sta v hrvaškosrbskem jeziku, od katerih je ena izšla v knjižni obliki z naslovom: Dr, Ivan Prijatelj, Slovenačka Književnost, Beograd 1920 (prevedel jo je Miloš S. Moskovljević, predgovor pa napisal Pavle Popović. To izdajo v daljnjem tekstu označujemo Pregled). Po letu nastanka je to najstarejša zgodovina slovenske književnosti v hrvat- skosrbskem jeziku, ki jo je napisal resničen strokovnjak in jo objavil v knjižni obliki.

srl.si

Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca,... more Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1957) knjižno izdajo romana Gornje mesto Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega. Taking into account the previous analyses, among which Franc Zadravec's studies occupy a particularly prominent place, the article analyzes the differences between the fi rst (1932) and the second (1957) editions of Bogomir Magajna's novel Gornje mesto. It is also illuminates the structure of the novel and the author's understanding of the artist's mission, which reveals the basic characteristics of the author's poetics. The second edition, whether intentionally or not, moved the basic message from the area of a generational novel into the sphere of an individualistic (auto)biographical novel.