Joc Triglav - Academia.edu (original) (raw)
Papers by Joc Triglav
Viri: 1. Naš prostor v èasu in projekciji, Branko Korošec, Geodetski zavod SRS, 1978 2. Instrukci... more Viri: 1. Naš prostor v èasu in projekciji, Branko Korošec, Geodetski zavod SRS, 1978 2. Instrukcija za izvršitev de elne izmere za namen splošnega katastra -prevod originala iz leta 1824, Ivan Èuèek, Institut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana 1979 3. Transformacija naèrtov zemljiškega katastra 1:2880 v naèrte nove izmere, Ivan Èuèek in Miroslav Èrnivec, Institut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana 1977 4. Slikovni arhiv Ljubljanskega geodetskega društva, 1998 5. Geodetska uprava RS -podatki centralne baze zemljiškega katastra CBZK, julij 2003 6. Geodetska uprava RS -spletna stran Projekta za posodobitev evidentiranja nepremiènin, julij 2003 Zalo ilo: Društvo geodetov severovshodne Slovenije Avtor: Joc Triglav E-pošta: joc.triglav@gov.si CIP -Katalo ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji nica Maribor 528.44(497.4)(091) TRIGLAV, Joc Zemljiški kataster na Slovenskem -nekoè in danes / [avtor teksta Joc Triglav ; fotografije Brane Godec]. -Maribor : Društvo geodetov severovzhodne Slovenije, 2003 1. Gl. stv. nasl.
Geodetski Vestnik
Ameriški pisatelj Mark Twain je v svoji avtobiografiji zapisal znani aforizem, ki ga je ob neki p... more Ameriški pisatelj Mark Twain je v svoji avtobiografiji zapisal znani aforizem, ki ga je ob neki priložnosti menda izrekel znani britanski pisatelj, politik in ministrski predsednik Benjamin Disraeli (1804-1881): »Poznamo tri vrste laži: laži, presnete laži in statistiko.« S tem, kaj je Disraelija tako razkačilo pri statistikah, se v tem kratkem zapisu ne bomo ukvarjali, temveč naj bralcu njegova misel služi le kot začetna vzpodbuda za malce miselne telovadbe.
Geodetski Vestnik
Ste se kdaj vprašali, zakaj pri delu v svojem delovnem okolju na geodetski upravi ali v geodetske... more Ste se kdaj vprašali, zakaj pri delu v svojem delovnem okolju na geodetski upravi ali v geodetskem podjetju niste tako učinkoviti, kot bi morali biti, tako zadovoljni, kot bi si želeli, in tako uspešni, kot bi si zaslužili? Se vam mogoče zdi, da se vam pri delu precejšen del energije iz neznanih razlogov nekje na poti do rezultatov izgublja? Če je vaš odgovor na gornja vprašanja nikalen, potem lahko ta prispevek mirno preskočite. Če pa je vaš odgovor vsaj deloma pritrdilen, potem branje naslednjih vrstic mogoče le ne bo čista izguba časa.
Have you ever wondered if there exists a fair measure of how much knowledge a person actually nee... more Have you ever wondered if there exists a fair measure of how much knowledge a person actually needs, for example to be able to cope with the daily tasks at work?
Joc Triglav 20 Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Z velikim meridianskim lokom na vrh svet... more Joc Triglav 20 Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Letos mineva 150 let od dolo~itve imena Mount Everest. Znanstvena pot do odkritja najvi{je gore na svetu je bila vsaj enako zahtevna in zapletena kot za vse tiste, ki so se trudili ali celo dejansko uspeli priplezati na njen vrh. Za oba dose`ka se je bilo treba spopasti z izjemnimi ovirami -fizi~nimi, psiholo{kimi, organizacijskimi, politi~nimi, tehnolo{kimi in drugimi -, ki so se pogosto zdele nepremagljive. Zgodba o Mount Everestu je zato najprej zgodba o njegovem odkritju, ki si s podvigi geodetov zaradi svoje izjemnosti zaslu`i, da jo pobli`e spozna {ir{a javnost. Pri~ujo~i ~lanek je skromen poskus v tej smeri. @ivljenje in tehnika 12-38.qxd 10.10.2006 9:53 Page 20
This month's interviewee Geoff Zeiss is a man of broad geospatial and IT knowledge with a great t... more This month's interviewee Geoff Zeiss is a man of broad geospatial and IT knowledge with a great talent to transform it into clear and inspiring thoughts.
Geodetski Vestnik
Opozorilo: Tekst ni namenjen egoistom! Branje osebnim, poslovnim, strokovnim, znanstvenim in drug... more Opozorilo: Tekst ni namenjen egoistom! Branje osebnim, poslovnim, strokovnim, znanstvenim in drugim vrstam egoistov je dovoljeno na lastno odgovornost! Zapis na naslednjih nekaj straneh je le poskus nepopravljivega optimista, da vzpodbudi slovenske geodete k razmisleku o ideji, pri uresničitvi katere bi lahko sodeloval vsak slovenski geodet. Površni bralec bo tekst verjetno celo zaznal kot golo nakladanje. Nič takega, kot je Slovenska digitalna knjižnica geodezije, namreč (še) ne obstaja. Da bo zadeva še bolj jasna: GeoDiLib je (zaenkrat) le lepo zveneče ime, ki se je zložilo skupaj v avtorjevi glavi -ime za nekaj, kar bomo mogoče nekega dne slovenski geodeti izvedli s skupnimi močmi. Poudarek pri tem je na besedah »s skupnimi močmi«. Če bi k uresničitvi ideje prispeval vsak slovenski geodet po svojih močeh, četudi skromnih, bi lahko postala ta skupna moč zelo velika. Geodetski vestnik 50/2006 -2
Geodetski Vestnik
Prevod: Amalija Maček Spremna beseda: Urška P. Černe V času, ko se v Sloveniji počasi pripravljam... more Prevod: Amalija Maček Spremna beseda: Urška P. Černe V času, ko se v Sloveniji počasi pripravljamo na slovo od stoletnega primata Gauss-Kruegerjeve projekcije in prehajamo v nov državni koordinatni sistem, mi je v domači študijski knjižnici po srečnem naključju prišel v roke roman avtorja Daniela Kehlmanna z naslovom Izmera sveta (naslov originala: Die Vermessung der Welt, Rohwolt Verlag GmbH, 2005). Seveda sem kot geodet po duši takoj neznansko zastrigel z ušesi ob tako obetajočem naslovu. V spremnem besedilu Urške P. Černe sem nato na hitro preletel naslednjih nekaj informacij. Daniel Kehlmann se je rodil leta 1975 v Münchnu v igralsko-režiserski družini. Od leta 1981 živi na Dunaju, zato si ga »lastijo« tako Avstrijci kot Nemci. Njegov roman je neznanska mednarodna uspešnica, saj so bile pravice za izdajo prodane v sedemintrideset držav. Roman se je po izidu leta 2005 kar petintrideset tednov obdržal na prvem mestu nemške lestvice najbolje prodajanih knjig. Izmera sveta je avtorju leta 2005 prinesla nominacijo za »najboljši roman v nemščini« (Deutscher Buchpreis), leta 2006 pa je dobil kar tri pomembne literarne nagrade. Gre za pustolovski roman o potovanjih po divjini in znanosti, roman o tolažbi vsakovrstnih izmer kot dejanj uma/razuma. V
Geodetski Vestnik
Profesor Stig Enemark iz Danske je 1. januarja 2007 nastopil mandat novega predsednika Mednarodne... more Profesor Stig Enemark iz Danske je 1. januarja 2007 nastopil mandat novega predsednika Mednarodne zveze geodetov (FIG). Mandat je prevzel v času, ki za vodenje -v današnjem kompleksnem in globaliziranem svetupredstavlja velik izziv, vendar je novi predsednik postavil jasne cilje. Ve, kaj želi doseči: da se vloga FIG neprisiljeno usmeri k širšemu globalnemu pristopu. Verjame, da moramo letati visoko in pustiti svoj pečat na globalni ravni, obenem pa moramo stati trdno na tleh, se zavedati svoje vloge in obvez do družbe ter se nenehno strokovno razvijati in ponosno stati za svojim delom. Pridružite se nam in podprite novega predsednika FIG pri njegovem razmišljanju, v želji, da bi Mednarodna zveza geodetov postala prava globalna ikona za vsakega geodeta.
This autumn is a closing time of a three year period of commemorative activities in the USA to re... more This autumn is a closing time of a three year period of commemorative activities in the USA to revive the memory of the times 200 years ago, when two explorers Meriwether Lewis and William Clark leading the Corps of Discovery explored, surveyed and mapped then unknown lands between the Mississippi and the Pacific coast. This is an excellent one-time opportunity for the readers of GeoInformatics to take a short voyage along the trail of this epic story and learn of the influence of a single map on the last two centuries of history of the USA and its nations.
Geodetski Vestnik
V prejšnji številki vestnika je bil objavljen članek na temo katastra, Prekmurja in jurčkov. Neka... more V prejšnji številki vestnika je bil objavljen članek na temo katastra, Prekmurja in jurčkov. Nekateri med vami ste se ob sliki »samoizmere« jurčkov na koncu besedila začeli spraševati, kako poteka ta izmera jurčkov, kako se izvaja izravnava izmere jurčkov ipd., in bi želeli o tem zvedeti kaj več. Tako sem se odločil, da o zadevi napišem še teh nekaj vrstic. O izmeri jurčkov vam žal ne morem povedati tako rekoč nič, ker je vse zavito v tančico skrivnostnosti in je tudi meni nedoumljivo. Prva krožna lega, druga krožna lega, girusi, merjenje višin in dolžin, prenos tajnih zazidalnih načrtov v naravo, doslednost pri upoštevanju pravil dejanske rabe, namenske rabe, bonitet zemljišč, vrednotenja … nihče v resnici ne ve, kako jurčki vse to mersko perfektno izpeljejo, da vedno zrasejo natanko na pravem mestu in nas kljub temu vedno znova presenetijo, ko jih najdemo. Izmera jurčkov torej ostaja skrivnost, zato pa vam lahko praktično na kratko predstavim poseben primer njihove izravnave po me...
Viri: 1. Naš prostor v èasu in projekciji, Branko Korošec, Geodetski zavod SRS, 1978 2. Instrukci... more Viri: 1. Naš prostor v èasu in projekciji, Branko Korošec, Geodetski zavod SRS, 1978 2. Instrukcija za izvršitev de elne izmere za namen splošnega katastra -prevod originala iz leta 1824, Ivan Èuèek, Institut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana 1979 3. Transformacija naèrtov zemljiškega katastra 1:2880 v naèrte nove izmere, Ivan Èuèek in Miroslav Èrnivec, Institut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana 1977 4. Slikovni arhiv Ljubljanskega geodetskega društva, 1998 5. Geodetska uprava RS -podatki centralne baze zemljiškega katastra CBZK, julij 2003 6. Geodetska uprava RS -spletna stran Projekta za posodobitev evidentiranja nepremiènin, julij 2003 Zalo ilo: Društvo geodetov severovshodne Slovenije Avtor: Joc Triglav E-pošta: joc.triglav@gov.si CIP -Katalo ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji nica Maribor 528.44(497.4)(091) TRIGLAV, Joc Zemljiški kataster na Slovenskem -nekoè in danes / [avtor teksta Joc Triglav ; fotografije Brane Godec]. -Maribor : Društvo geodetov severovzhodne Slovenije, 2003 1. Gl. stv. nasl.
Geodetski Vestnik
Ameriški pisatelj Mark Twain je v svoji avtobiografiji zapisal znani aforizem, ki ga je ob neki p... more Ameriški pisatelj Mark Twain je v svoji avtobiografiji zapisal znani aforizem, ki ga je ob neki priložnosti menda izrekel znani britanski pisatelj, politik in ministrski predsednik Benjamin Disraeli (1804-1881): »Poznamo tri vrste laži: laži, presnete laži in statistiko.« S tem, kaj je Disraelija tako razkačilo pri statistikah, se v tem kratkem zapisu ne bomo ukvarjali, temveč naj bralcu njegova misel služi le kot začetna vzpodbuda za malce miselne telovadbe.
Geodetski Vestnik
Ste se kdaj vprašali, zakaj pri delu v svojem delovnem okolju na geodetski upravi ali v geodetske... more Ste se kdaj vprašali, zakaj pri delu v svojem delovnem okolju na geodetski upravi ali v geodetskem podjetju niste tako učinkoviti, kot bi morali biti, tako zadovoljni, kot bi si želeli, in tako uspešni, kot bi si zaslužili? Se vam mogoče zdi, da se vam pri delu precejšen del energije iz neznanih razlogov nekje na poti do rezultatov izgublja? Če je vaš odgovor na gornja vprašanja nikalen, potem lahko ta prispevek mirno preskočite. Če pa je vaš odgovor vsaj deloma pritrdilen, potem branje naslednjih vrstic mogoče le ne bo čista izguba časa.
Have you ever wondered if there exists a fair measure of how much knowledge a person actually nee... more Have you ever wondered if there exists a fair measure of how much knowledge a person actually needs, for example to be able to cope with the daily tasks at work?
Joc Triglav 20 Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Z velikim meridianskim lokom na vrh svet... more Joc Triglav 20 Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Z velikim meridianskim lokom na vrh sveta Letos mineva 150 let od dolo~itve imena Mount Everest. Znanstvena pot do odkritja najvi{je gore na svetu je bila vsaj enako zahtevna in zapletena kot za vse tiste, ki so se trudili ali celo dejansko uspeli priplezati na njen vrh. Za oba dose`ka se je bilo treba spopasti z izjemnimi ovirami -fizi~nimi, psiholo{kimi, organizacijskimi, politi~nimi, tehnolo{kimi in drugimi -, ki so se pogosto zdele nepremagljive. Zgodba o Mount Everestu je zato najprej zgodba o njegovem odkritju, ki si s podvigi geodetov zaradi svoje izjemnosti zaslu`i, da jo pobli`e spozna {ir{a javnost. Pri~ujo~i ~lanek je skromen poskus v tej smeri. @ivljenje in tehnika 12-38.qxd 10.10.2006 9:53 Page 20
This month's interviewee Geoff Zeiss is a man of broad geospatial and IT knowledge with a great t... more This month's interviewee Geoff Zeiss is a man of broad geospatial and IT knowledge with a great talent to transform it into clear and inspiring thoughts.
Geodetski Vestnik
Opozorilo: Tekst ni namenjen egoistom! Branje osebnim, poslovnim, strokovnim, znanstvenim in drug... more Opozorilo: Tekst ni namenjen egoistom! Branje osebnim, poslovnim, strokovnim, znanstvenim in drugim vrstam egoistov je dovoljeno na lastno odgovornost! Zapis na naslednjih nekaj straneh je le poskus nepopravljivega optimista, da vzpodbudi slovenske geodete k razmisleku o ideji, pri uresničitvi katere bi lahko sodeloval vsak slovenski geodet. Površni bralec bo tekst verjetno celo zaznal kot golo nakladanje. Nič takega, kot je Slovenska digitalna knjižnica geodezije, namreč (še) ne obstaja. Da bo zadeva še bolj jasna: GeoDiLib je (zaenkrat) le lepo zveneče ime, ki se je zložilo skupaj v avtorjevi glavi -ime za nekaj, kar bomo mogoče nekega dne slovenski geodeti izvedli s skupnimi močmi. Poudarek pri tem je na besedah »s skupnimi močmi«. Če bi k uresničitvi ideje prispeval vsak slovenski geodet po svojih močeh, četudi skromnih, bi lahko postala ta skupna moč zelo velika. Geodetski vestnik 50/2006 -2
Geodetski Vestnik
Prevod: Amalija Maček Spremna beseda: Urška P. Černe V času, ko se v Sloveniji počasi pripravljam... more Prevod: Amalija Maček Spremna beseda: Urška P. Černe V času, ko se v Sloveniji počasi pripravljamo na slovo od stoletnega primata Gauss-Kruegerjeve projekcije in prehajamo v nov državni koordinatni sistem, mi je v domači študijski knjižnici po srečnem naključju prišel v roke roman avtorja Daniela Kehlmanna z naslovom Izmera sveta (naslov originala: Die Vermessung der Welt, Rohwolt Verlag GmbH, 2005). Seveda sem kot geodet po duši takoj neznansko zastrigel z ušesi ob tako obetajočem naslovu. V spremnem besedilu Urške P. Černe sem nato na hitro preletel naslednjih nekaj informacij. Daniel Kehlmann se je rodil leta 1975 v Münchnu v igralsko-režiserski družini. Od leta 1981 živi na Dunaju, zato si ga »lastijo« tako Avstrijci kot Nemci. Njegov roman je neznanska mednarodna uspešnica, saj so bile pravice za izdajo prodane v sedemintrideset držav. Roman se je po izidu leta 2005 kar petintrideset tednov obdržal na prvem mestu nemške lestvice najbolje prodajanih knjig. Izmera sveta je avtorju leta 2005 prinesla nominacijo za »najboljši roman v nemščini« (Deutscher Buchpreis), leta 2006 pa je dobil kar tri pomembne literarne nagrade. Gre za pustolovski roman o potovanjih po divjini in znanosti, roman o tolažbi vsakovrstnih izmer kot dejanj uma/razuma. V
Geodetski Vestnik
Profesor Stig Enemark iz Danske je 1. januarja 2007 nastopil mandat novega predsednika Mednarodne... more Profesor Stig Enemark iz Danske je 1. januarja 2007 nastopil mandat novega predsednika Mednarodne zveze geodetov (FIG). Mandat je prevzel v času, ki za vodenje -v današnjem kompleksnem in globaliziranem svetupredstavlja velik izziv, vendar je novi predsednik postavil jasne cilje. Ve, kaj želi doseči: da se vloga FIG neprisiljeno usmeri k širšemu globalnemu pristopu. Verjame, da moramo letati visoko in pustiti svoj pečat na globalni ravni, obenem pa moramo stati trdno na tleh, se zavedati svoje vloge in obvez do družbe ter se nenehno strokovno razvijati in ponosno stati za svojim delom. Pridružite se nam in podprite novega predsednika FIG pri njegovem razmišljanju, v želji, da bi Mednarodna zveza geodetov postala prava globalna ikona za vsakega geodeta.
This autumn is a closing time of a three year period of commemorative activities in the USA to re... more This autumn is a closing time of a three year period of commemorative activities in the USA to revive the memory of the times 200 years ago, when two explorers Meriwether Lewis and William Clark leading the Corps of Discovery explored, surveyed and mapped then unknown lands between the Mississippi and the Pacific coast. This is an excellent one-time opportunity for the readers of GeoInformatics to take a short voyage along the trail of this epic story and learn of the influence of a single map on the last two centuries of history of the USA and its nations.
Geodetski Vestnik
V prejšnji številki vestnika je bil objavljen članek na temo katastra, Prekmurja in jurčkov. Neka... more V prejšnji številki vestnika je bil objavljen članek na temo katastra, Prekmurja in jurčkov. Nekateri med vami ste se ob sliki »samoizmere« jurčkov na koncu besedila začeli spraševati, kako poteka ta izmera jurčkov, kako se izvaja izravnava izmere jurčkov ipd., in bi želeli o tem zvedeti kaj več. Tako sem se odločil, da o zadevi napišem še teh nekaj vrstic. O izmeri jurčkov vam žal ne morem povedati tako rekoč nič, ker je vse zavito v tančico skrivnostnosti in je tudi meni nedoumljivo. Prva krožna lega, druga krožna lega, girusi, merjenje višin in dolžin, prenos tajnih zazidalnih načrtov v naravo, doslednost pri upoštevanju pravil dejanske rabe, namenske rabe, bonitet zemljišč, vrednotenja … nihče v resnici ne ve, kako jurčki vse to mersko perfektno izpeljejo, da vedno zrasejo natanko na pravem mestu in nas kljub temu vedno znova presenetijo, ko jih najdemo. Izmera jurčkov torej ostaja skrivnost, zato pa vam lahko praktično na kratko predstavim poseben primer njihove izravnave po me...