Komolen (original) (raw)
Dhyworth Wikipedya, an godhoniador rydh
komolen
| Ensampel a | type of meteorological phenomenon  |
| Klass | kewer |
 Restrennow kelmys war Gemmyn Wikimedia |
Kloud (Komolen e'n FSS Kres) ew ayrosol a vadnaow linyel munys po gwrysow rewys en ayrgylgh planet po e’n efanvos. War an Norvys, gwres ew kloud pan wra’n ayr yeynhe dhe’n poynt gluth. Komolieth (nephology e’n yeth Sowsnek) ew studhyans komol. Henwyn kloudys a dheu dhort Latin, pekara'n ger komolen hy honan dhort cumulus. An henwyn ew:
- stratus (kloud en gwiskas)
- cirrus (kloud en tosow)
- stratocumulus (kloud tewl en ngwiskasow gen toppow krobm)
- cumulus (kloud mannbluvek)
- cumulonimbus (kloud taran hir)
| Furvow ha levelyow | Stratiform didhardhegyyansel | Cirriform didhardhegyansel | Stratocumuliform nebes dardhegyansel | Cumuliform dardhegyansel | Cumulonimbiform fest dardhegyansel |
|---|---|---|---|---|---|
| Fest ughel | kloudys noswolow | kloudys noswolow | kloudys noswolow | ||
| Level pur ughel | Trenken nitrik ha dowr Kloudys stratosferik | Kloudys stratosferik | Kloudys stratosferik | ||
| Level ughel | Cirrostratus | Cirrus | Cirrocumulus | ||
| :Level kres | Altostratus | Altocumulus | |||
| Level isel | Stratus | Stratocumulus | Cumulus humilis | ||
| Lieslevel | Nimbostratus | Cumulus mediocris | |||
| Pur uhel | Cumulus congestus | Cumulonimbus | |||
| Level an enep | Niwl |
Furvow kloudys
Kloudys a-ugh koswik law Amazonia awos treusanellans
Kloudys noswolow a-ugh Enys Môn, Kembra
Kloudys stratosferik yn Norgagh
Kloudys cirrostratus ha golowgylgh
Kloudys cirrus
Kloudys cirrocumulus
Kloudys altostratus
Kloudys altocumulus en Mumbai, Eynda
Kloudys stratus
Kloudys stratocumulus
Kloudys cumulus humilis
Kloudys nimbostratus
Kloudys cumulus mediocris en Auckland, Mordir Nowydh
Kloudys cumulus congestus
Kloudys cumulonimbus – kloud tewydh en Teksas
Kloudys a ell furvya rag teyr skila.
- Ryb an kehysedh, tempredhow uhel a gaws ayr dhe omsevel ha yeynhe dhe'n poynt gluth. (Glaw dardhegyansel)
- Dres menedhyow, res yw dhe ayr omsevel ha yeynhe dhe'n poynt gluth. (Glaw tirwedh)
- Pan wra ayr yeyn dhort an pednow-aghel hag ayr tobm dhort an kehysedh metya, ayr tobm skaffa a omsav dres ayr yeyn poosa ha yeynhe dhe'n poynt gluth. (Glaw tal)
Glaw dardhegyansel en Kaliforni
Glaw tirwedh
Glaw tal
Gwelys re beu kloudys war an brassa niver a blanetow en System an Howl. Kloudys tew stratiform sulfur dioksid ew an re gwelys war an planet Gwener. Kloudys noswolow, cirrus, cirrocumulus ha stratocumulus gwres a rew dowr re beu gwelys war Veurth. Ema kloudys fest tew gwres a ammonya, ammonium hidrosulfid ha dowr war Yow ha Sadorn, hag an keth sort a gloudys gwres a vethan war Uranus ha Neptun. Ema kloudys cirrus gwres a vethan war loor Sadorn, Titan.
Skeusen ughviolet ow tiskwedhes kloudys war Wener
Kloudys war Veurth ryb menydh tan Arsia Mons
Yow en 2019
Kloudys en ayrgylgh Neptun
Gwydhyow a gloudys methan a-ugh enep Titan
Ma an erthygel ma usya an Furv Skrifys Savonek a-barth Kernowek diwedhes.