Miran Špelič | University of Ljubljana (original) (raw)
Papers by Miran Špelič
SBL Press eBooks, Oct 7, 2022
Clotho, 2021
Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega o... more Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.
ABSTRACTPurpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, esp... more ABSTRACTPurpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially the sacred books, which monks learned very often almost entirely by heart. Books had an important role for the support of individual spiritual growth and as such were often also a part of the orders’ Rules. In monasteries books enabled work to monks (labora); they were intended for the church and worship (ora); but most of all they were intended for study in the solitude of the cell or in the library. And the monasteries of medieval and early modern Europe could not miss the richly stocked libraries. In the Franciscan friary in Ljubljana books were also used for studies. Their library was one of the largest at the time of Sigismund Skerpin (18th century) in Ljubljana.Methodology/approach: The contribution summarizes particular theoretical frameworks, linking them to practical knowledge and experience. The monastic Rules are also included.Results: Today the stock of the Ljubljana ...
The article deals with the complex relations between the Jewish and Christian communities in the ... more The article deals with the complex relations between the Jewish and Christian communities in the late antique Aquileia, one of the most important cities of the Roman empire at the time. After synthetizing the historical evidence for the existence of the Jewish community and the beginnings of the encounters between the two competing religious groups, our research focuses on the two most important sources for understanding the Christian viewpoint on the Aquileian Jews: a newly discovered (2012) work Commentarii in evangelia, composed by the bishop Fortunatian of Aquileia († ca. 369), the earliest Christian written source in Aquileia, and the opus of Chromace of Aquileia († 407; Sermones and Tractatus in Matthaeum). Especially in the context of the New Testament exegesis we face a strong emphasis on the rival relations between the synagogue and the Church, henceforth the aim of the paper is to offer a genuine interpretation of the relations between Jews and Christians, based on the two...
Purpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially ... more Purpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially the sacred books, which monks learned very often almost entirely by heart. Books had an important role for the support of individual spiritual growth and as such were often also a part of the orders’ Rules. In monasteries books enabled work to monks (labora); they were intended for the church and worship (ora); but most of all they were intended for study in the solitude of the cell or in the library. And the monasteries of medieval and early modern Europe could not miss the richly stocked libraries. In the Franciscan friary in Ljubljana books were also used for studies. Their library was one of the largest at the time of Sigismund Skerpin (18th century) in Ljubljana. Methodology/approach: The contribution summarizes particular theoretical frameworks, linking them to practical knowledge and experience. The monastic Rules are also included. Results: Today the stock of the Ljubljana Franci...
Clotho
Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega o... more Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2000
Antike si ne moremo predstavljati brez krščanstva in čeprav bi nekateri avtorji radi zarisali mej... more Antike si ne moremo predstavljati brez krščanstva in čeprav bi nekateri avtorji radi zarisali mejo med starim in srednjim vekom kar po ločnici, ki deli grško-rimsko tradicionalno verovanje od krščanstva, to praktično ni mogoče. Kar nekaj stoletij namreč spremljamo bolj ali manj napeto sobivanje teh dveh miselnosti. In ljudje, pa naj verujejo v Jupitra, Mitra, Eno ali Jezusa Kristusa, so -vsaj do določene mere, seveda - govorili isti jezik. In njihove književnosti so se prepletale in na neki način tudi medsebojno vplivale druga na drugo. Zato ni potrebno posebej upravičevati prisotnosti krščanskih avtorjev med tistimi antičnimi pisci, ki si zaslužijo prevode v sodobne jezike. Resnično zaskrbljujoča je statistika, po kateri je prevajanje iz latinščine v slovenščino prav na dnu lestvice, globoko pod japonščino in vštric z burmanščino.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2010
Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo o... more Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog 15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2010
Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo o... more Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog 15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.
Knjižnica, 2011
Izvleček Namen: Prispevek na kratko povzema pomen knjig za meništvo, posebej še svetih knjig, ki ... more Izvleček Namen: Prispevek na kratko povzema pomen knjig za meništvo, posebej še svetih knjig, ki so se jih mnogi menihi naučili skoraj v celoti na pamet. Knjige so bile osnova za gradnjo in pomoč k rasti v duhovnosti posameznika in kot take velikokrat tudi del redovnih Vodil samostanskih (torej meniških) skupnosti. Menihom v samostanu so omogočale delo (labora), namenjene so bile za cerkev in bogoslužje (ora), predvsem pa so bile namenjene študiju v samoti celice ali knjižnici. In v samostanih srednjeveške in novoveške Evrope ni smelo manjkati bogato založene knjižnice. Študiju so bile namenjene tudi knjige iz Ljubljanske frančiškanske knjižnice, ki je bila v času Žiga Škerpina (18. stoletje) ena večjih v Ljubljani. Metodologija/pristop: Prispevek predvsem povezuje teoretična izhodišča s podajanjem praktičnih znanj in izkušenj. Pomembno so vključena tudi redovna Vodila. Rezultati: Fond Ljubljanske frančiškanske knjižnice še vedno narašča, odprto pa ostaja vprašanje njene prihodnosti, saj se obiski bralcev vedno bolj redčijo. Kot tisk ni uničil rokopisne dediščine, tako tudi digitalizacija ne bo klasičnih oblik knjige in knjižnic, vendar pa bo potrebno spremeniti pogled nanje, če hočemo ohraniti knjižnico pri življenju. Obstaja nekaj možnosti rešitve, predvsem v novih oblikah knjižnic, kot je na primer sprememba namena v muzejsko knjižnico ali raziskovalni laboratorij. Omejitve raziskave: Ker gre za krajši oris problematike, je pričujoči prispevek le uvod v morebitno natančnejšo in bolj poglobljeno študijo mesta in vloge samostanske knjižnice v današnjem času. Potrebne bi bile sinhrone in diahrone študije posameznih knjižnic različnih redov na Slovenskem in analitična primerjava rezultatov, da bi dobili zanesljivejše zaključke. Izvirnost/uporabnost raziskave: Avtor opozarja na pomembno kulturno problematiko, ki ji je v bibliotekarskih in drugih znanstvenih krogih namenjeno premalo pozornosti. Ključne besede: svete knjige, samostanske knjižnice, frančiškani, digitalizacija, Slovenija ŠPELIČ, Miran. Requiem for monastery library … or Halleluyah? Knjižnica, 55(2011)4, pp. 17-30
SBL Press eBooks, Oct 7, 2022
Clotho, 2021
Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega o... more Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.
ABSTRACTPurpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, esp... more ABSTRACTPurpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially the sacred books, which monks learned very often almost entirely by heart. Books had an important role for the support of individual spiritual growth and as such were often also a part of the orders’ Rules. In monasteries books enabled work to monks (labora); they were intended for the church and worship (ora); but most of all they were intended for study in the solitude of the cell or in the library. And the monasteries of medieval and early modern Europe could not miss the richly stocked libraries. In the Franciscan friary in Ljubljana books were also used for studies. Their library was one of the largest at the time of Sigismund Skerpin (18th century) in Ljubljana.Methodology/approach: The contribution summarizes particular theoretical frameworks, linking them to practical knowledge and experience. The monastic Rules are also included.Results: Today the stock of the Ljubljana ...
The article deals with the complex relations between the Jewish and Christian communities in the ... more The article deals with the complex relations between the Jewish and Christian communities in the late antique Aquileia, one of the most important cities of the Roman empire at the time. After synthetizing the historical evidence for the existence of the Jewish community and the beginnings of the encounters between the two competing religious groups, our research focuses on the two most important sources for understanding the Christian viewpoint on the Aquileian Jews: a newly discovered (2012) work Commentarii in evangelia, composed by the bishop Fortunatian of Aquileia († ca. 369), the earliest Christian written source in Aquileia, and the opus of Chromace of Aquileia († 407; Sermones and Tractatus in Matthaeum). Especially in the context of the New Testament exegesis we face a strong emphasis on the rival relations between the synagogue and the Church, henceforth the aim of the paper is to offer a genuine interpretation of the relations between Jews and Christians, based on the two...
Purpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially ... more Purpose: The contribution briefly summarizes the importance of books for monasticism, especially the sacred books, which monks learned very often almost entirely by heart. Books had an important role for the support of individual spiritual growth and as such were often also a part of the orders’ Rules. In monasteries books enabled work to monks (labora); they were intended for the church and worship (ora); but most of all they were intended for study in the solitude of the cell or in the library. And the monasteries of medieval and early modern Europe could not miss the richly stocked libraries. In the Franciscan friary in Ljubljana books were also used for studies. Their library was one of the largest at the time of Sigismund Skerpin (18th century) in Ljubljana. Methodology/approach: The contribution summarizes particular theoretical frameworks, linking them to practical knowledge and experience. The monastic Rules are also included. Results: Today the stock of the Ljubljana Franci...
Clotho
Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega o... more Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2000
Antike si ne moremo predstavljati brez krščanstva in čeprav bi nekateri avtorji radi zarisali mej... more Antike si ne moremo predstavljati brez krščanstva in čeprav bi nekateri avtorji radi zarisali mejo med starim in srednjim vekom kar po ločnici, ki deli grško-rimsko tradicionalno verovanje od krščanstva, to praktično ni mogoče. Kar nekaj stoletij namreč spremljamo bolj ali manj napeto sobivanje teh dveh miselnosti. In ljudje, pa naj verujejo v Jupitra, Mitra, Eno ali Jezusa Kristusa, so -vsaj do določene mere, seveda - govorili isti jezik. In njihove književnosti so se prepletale in na neki način tudi medsebojno vplivale druga na drugo. Zato ni potrebno posebej upravičevati prisotnosti krščanskih avtorjev med tistimi antičnimi pisci, ki si zaslužijo prevode v sodobne jezike. Resnično zaskrbljujoča je statistika, po kateri je prevajanje iz latinščine v slovenščino prav na dnu lestvice, globoko pod japonščino in vštric z burmanščino.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2010
Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo o... more Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog 15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.
Keria: Studia Latina et Graeca, 2010
Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo o... more Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog 15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.
Knjižnica, 2011
Izvleček Namen: Prispevek na kratko povzema pomen knjig za meništvo, posebej še svetih knjig, ki ... more Izvleček Namen: Prispevek na kratko povzema pomen knjig za meništvo, posebej še svetih knjig, ki so se jih mnogi menihi naučili skoraj v celoti na pamet. Knjige so bile osnova za gradnjo in pomoč k rasti v duhovnosti posameznika in kot take velikokrat tudi del redovnih Vodil samostanskih (torej meniških) skupnosti. Menihom v samostanu so omogočale delo (labora), namenjene so bile za cerkev in bogoslužje (ora), predvsem pa so bile namenjene študiju v samoti celice ali knjižnici. In v samostanih srednjeveške in novoveške Evrope ni smelo manjkati bogato založene knjižnice. Študiju so bile namenjene tudi knjige iz Ljubljanske frančiškanske knjižnice, ki je bila v času Žiga Škerpina (18. stoletje) ena večjih v Ljubljani. Metodologija/pristop: Prispevek predvsem povezuje teoretična izhodišča s podajanjem praktičnih znanj in izkušenj. Pomembno so vključena tudi redovna Vodila. Rezultati: Fond Ljubljanske frančiškanske knjižnice še vedno narašča, odprto pa ostaja vprašanje njene prihodnosti, saj se obiski bralcev vedno bolj redčijo. Kot tisk ni uničil rokopisne dediščine, tako tudi digitalizacija ne bo klasičnih oblik knjige in knjižnic, vendar pa bo potrebno spremeniti pogled nanje, če hočemo ohraniti knjižnico pri življenju. Obstaja nekaj možnosti rešitve, predvsem v novih oblikah knjižnic, kot je na primer sprememba namena v muzejsko knjižnico ali raziskovalni laboratorij. Omejitve raziskave: Ker gre za krajši oris problematike, je pričujoči prispevek le uvod v morebitno natančnejšo in bolj poglobljeno študijo mesta in vloge samostanske knjižnice v današnjem času. Potrebne bi bile sinhrone in diahrone študije posameznih knjižnic različnih redov na Slovenskem in analitična primerjava rezultatov, da bi dobili zanesljivejše zaključke. Izvirnost/uporabnost raziskave: Avtor opozarja na pomembno kulturno problematiko, ki ji je v bibliotekarskih in drugih znanstvenih krogih namenjeno premalo pozornosti. Ključne besede: svete knjige, samostanske knjižnice, frančiškani, digitalizacija, Slovenija ŠPELIČ, Miran. Requiem for monastery library … or Halleluyah? Knjižnica, 55(2011)4, pp. 17-30