Suzana Sedmak | University of Primorska (original) (raw)

Papers by Suzana Sedmak

$Research paper thumbnail of Public employment services placement service\u27s performance under scrutiny$

Public employment services (PES) are the authorities that connect jobseekers with employers. Alth... more Public employment services (PES) are the authorities that connect jobseekers with employers. Although structured differently in each country, all PES help match supply and demand on the labour market through information, placement services and active support. In the manuscript, we put theory behind the placement process under question through the application of program theory evaluation. Program theory evaluation is the evaluation approach that develops an (theoretical) understanding of how a specific social program or intervention is supposed to generate desired initial, intermediate and long-term outcomes. Program theory evaluation thus generates a list of potential 'breakpoints' in program theory causal link causing the social intervention to fail.

Routledge eBooks, Dec 6, 2022

Managing Global Transitions, 2006

The aim of this policy brief is to identify the challenges Slovene companies are facing when post... more The aim of this policy brief is to identify the challenges Slovene companies are facing when posting their workers to other EU countries and to give recommendations and possible solutions in the posting process. The information and data presented in this document are based on the research conducted in 2020 through 15 interviews with representatives of posting companies, employers’ associations’ representatives, and public authorities’ representatives.

Published under the terms of the Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 License Kataložni zapis o publi... more Published under the terms of the Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 License Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.

9. mednarodna znanstvena konferenca mic 2008 v Barceloni suzana sedmak, marijana pregarac in jane... more 9. mednarodna znanstvena konferenca mic 2008 v Barceloni suzana sedmak, marijana pregarac in janez šušteršič Univerza na Primorskem, Slovenija V Španiji je novembra 2008 potekala 9. mednarodna znanstvena konferenca mic 2008. Konferenco, ki je pod nazivom Medkulturni dialog in management potekala v evropskem letu medkulturnega dialoga, so organizirali Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem, Univerzitetni center za evro-sredozemske študije (Center emuni) in Evropski sredozemski inštitut iz Španije (iemed). Za predstavitev na konferenci je bilo sprejetih 169 prispevkov, udeležencev pa je bilo več kot 200. Naslednja-10. konferenca mic 2009 bo potekala v tunizijskem mestu Sousse.

Research Papers in Economics, 2020

Javnost - The Public, 2011

Številni avtorji so rešitev videli v pametni politični taktiki, kar običajno pomeni zlasti izbiro... more Številni avtorji so rešitev videli v pametni politični taktiki, kar običajno pomeni zlasti izbiro optimalnega časovnega zaporedja izvedbe reform (Dewatripont in Roland 1992). Modeli v tej literaturi široko uporabljajo tako imenovano hipotezo določanja agende (angl. agenda-seĴ ing hypothesis), po kateri ima izvršna oblast monopol nad vsebinskim in časovnim opredeljevanjem reformnih paketov, ki gredo potem v odločanje k zakonodajni oblasti ali na referendum (Mc Kelvey 1976; Romer in Rosenthal 1983). V teh modelih običajno niso dovoljeni nobeni amandmaji k predlaganim reformnim paketom, tako da je reforma za volivce ponudba vrste vzemi ali pusti. Druga skupina avtorjev rešitev išče v nekakšnem družbenem pogajanju, kjer bi bilo nasprotnike reform možno pridobiti z ustrezno oblikovanimi nadomestili za njihove izgube. Analizirati skušajo tudi nasprotovanja interesnih skupin in razumeti evolucĳ o odnosov moči med različnimi akterji. Poudarjajo tudi določene elemente institucionalnega okvirja, kot so število igralcev, ki imajo pravico veta, obseg delitve moči, predsedniški ali parlamentarni politični sistem, struktura zakonodajnega telesa in podobno. Primeri tovrstnih analiz za tranzicĳ ske države se nanašajo zlasti na spremenjeno razdelitev bogastva in moči, do katere je prišlo s procesom tranzicĳ e, tipično na primeru množične privatizacĳ e (Black, Kraakman in Tarasova 2000; Bolton in Roland 1992; Roland 1996; Svetličič in Trtnik 1999). Kot navaja Roland (2002), literatura s področja politične ekonomĳ e reform kaže, da je mnenje volivcev ključno za uspešno implementacĳ o reform in da koalicĳ e interesnih skupin lahko vplivajo na reformni proces ali ga celo obrnejo. Vendar, kot opozarja Hayo (2008), večina teoretičnih modelov le poenostavljeno predpostavlja, da so določene spremenljivke, še posebej brezposelnost in dohodek per capita, pomembne determinante javne podpore reformam, ne da bi dali tudi empirične dokaze v prid tem trditvam. Relevantne empirične študĳ e za države v tranzicĳ i so izvedli Hayo (2004), Fidrmuc (2000), Rovelli in Zaiceva (2011), Kim in PirĴ ilä (2003). Fidrmuc (2000) analizira podporo reformam med različnimi družbenimi skupinami na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem. Ugotavlja, da med podpornike reform spadajo zasebni podjetniki, delavci z belimi ovratniki in univerzitetno izobraženi volivci, med nasprotnike reform pa brezposelni, upokojenci, delavci z modrimi ovratniki in kmetĳ ski delavci. Za naš kontekst je zanimivo tudi, da povzame trditev Cukiermana in Tommasĳ a (1998), da volivci lahko razumejo dejstvo, da leve stranke izvajajo desne politike, kot kredibilen signal, da so take politike zares nujne, medtem ko iste politike, če jih izvajajo desne stranke, razumejo kot ideološko motivirane. Fidrmuc (2000) kot ilustracĳ o tega navaja pokojninsko reformo postkomunistične madžarske vlade. Kim in PirĴ ilä (2003) analizirata povezave med političnimi omejitvami, ekonomskimi reformami in gospodarsko rastjo za tranzicĳ ske države v devetdesetih letih. Ugotavljata, da je javna podpora reformam (1) pozitivno povezana z ugodnimi gospodarskimi razmerami, na kar vplivajo prejšnje reforme, (2) negativno povezana s povečevanjem dohodkovne neenakosti. Pomen gospodarskih razmer ugotavlja tudi Hayo (2004), ki analizira determinante javne podpore kreiranju tržnega gospodarstva v Vzhodni Evropi. Ugotavlja, da z makroekonomskega vidika infl acĳ a, brezposelnost, privatizacĳ a in prestrukturiranje podjetĳ zmanjšujejo to podporo, demokratizacĳ a, ustvarjanje delujočih fi nančnih trgov in znesek tuje pomoči na prebivalca pa jo povečujejo. Podporo zmanjšuje tudi višja neenakost.

MIC 2010: Social Responsibility, Professional …, 2010

Business practices are in terms of global economic crisis under greater scrutiny than probably ev... more Business practices are in terms of global economic crisis under greater scrutiny than probably ever before. Unethical business practices have been identified as key catalysts of the economic crisis. Today's business students will enter the workplace in the next years and will need ...

Management, 2009