voyaedje — Wiccionaire (original) (raw)

Èn årtike di Wiccionaire.

Tayon-bodje latén « viaticus » (a vey avou les voyaedjes), lu-minme do tayon-bodje latén « via » (voye), çou ki dene on mot avou l’ cawete « -aedje » (des sustantifs fwaits so des nos).

singulî pluriyal
voyaedje voyaedjes

voyaedje omrin

  1. bodjaedje d’ ene djin å lon.
  2. perlinaedje.
    • Dji promete on voyaedje
      (Et djel frè a pîs dschås
      Po k' ti pregnes bon coraedje)
      A Notru-Dame di Hå. — François Barillié, Li camarad′ dè l'joie, 1852, Mi galant Gèra, p.94 (fråze rifondowe).
    • Si dji oizeu lyi fé etinde
      Por leye ki dj' edeure tant do må,
      Afîsse k' ele polaxhe mi comprinde
      Dji prometreu l' voyaedje di Hå ;
      Po k' Notru-Dame fjhaxhe li miråke,
      Di m' rinde on ptit pô pus hardi ... — Toussaint Brahy, Toussaint Brahy, œuvres wallonnes posthumes, Mad'leine, 1887, p.28 (fråze rifondowe).
  3. bon voyaedje

voyaedje

  1. indicatif prezintrece, prumire et troejhinme djins do singulî, do viebe « voyaedjî »
  2. suddjonctif prezintrece, prumire et troejhinme djins do singulî, do viebe « voyaedjî »
    • Dji vou k’ on voyaedje.
  3. kimandeu prezintrece, deujhinme djin do singulî, fôme camaerådrece, do viebe « voyaedjî »
    • Voyaedje la k’ ti vous, ti rtoumrè todi al plantchete.

Bodje « voy- », bodje A do viebe « voyî », avou l’ cawete « -aedje ».

singulî pluriyal
voyaedje voyaedjes

voyaedje omrin

  1. no d’ fijhaedje et no di çou k’ est fwait (accion et si adierça) do viebe « voyî ».
  2. (pus stroetmint) (mot d’ rilidjon) pelrinaedje a on sint.
    • Nos avans prometou l’ voyaedje di Hêmixh. — Motî Toussaint (fråze rifondowe).
  3. aler et vnowe po tcheryî des djins u des martchandijhes inte deus ponts, todi les minmes.
    • I n’ a pus k’ on voyaedje et tot serè abagué. — Motî Toussaint (fråze rifondowe et rarindjeye).