Attachment styles of the teachers providing additional professional assistance and their relationship with the students (original) (raw)

Children`s attachment to preschool teacher

2016

V diplomskem delu sem se osredotočila na navezanost, ki jo otroci izražajo do vzgojiteljice in na socialne interakcije vzgojiteljice z otroki. V teoretičnem delu najprej predstavim splošne značilnosti navezanosti in jo opredelim, kasneje pa se osredotočim na razvoj navezanosti in na značilnosti oseb, na katere se otroci navežejo. Posvetim se tudi vplivu kakovosti vrtca na razvoj navezanosti. V empiričnem delu sem opazovala po 6 otrok in njihovo vzgojiteljico v petih različnih vrtčevskih oddelkih. Opazovala in zapisovala sem vedenje izbranih otrok do vzgojiteljice ter za vsakega otroka izpolnila Lestvico otrokove navezanosti na vzgojiteljico ter na podlagi opazovanja vzgojiteljice še Lestvico socialnih interakcij vzgojiteljice z otroki. Vzgojiteljica je ravno tako izpolnila Lestvico otrokovega vedenja do vzgojiteljice za istih šest otrok in Lestvico socialnih interakcij vzgojiteljice z otroki zase. Zanimalo me je, kakšno navezanost na vzgojiteljico kažejo otroci, kakšne socialne interakcije uporabljajo vzgojiteljice z otroki in kako se otrokovo vedenje, ki kaže kvaliteto njegove navezanosti na vzgojiteljico, povezuje z nekaterimi značilnostmi socialnih interakcij vzgojiteljice z otroki (pozitivni odnosi, kaznovanost, zadržanost, permisivnost) ter koliko se moje ocene in ocene vzgojiteljic razlikujejo med sabo. Ugotovila sem, da otroci v večini izražajo varno navezanost na vzgojiteljico in zelo malo anksiozne navezanosti. Vse vzgojiteljice so v interakcijah z otroki kazale zelo visoko stopnjo pozitivnih odnosov in malo kaznovanosti in zadržanosti. Med mojimi ocenami in ocenami vzgojiteljice pri obeh lestvicah (Lestvica otrokove navezanosti na vzgojiteljico in Lestvica socialnih interakcij vzgojiteljice z otroki) je prišlo do minimalnih razlik. Opazila sem možne povezave med pozitivnimi odnosi vzgojiteljice z otroki, ki so bili v vseh oddelkih visoko izraženi, z varno navezanostjo, ki so jo v veliki meri kazali vsi otroci, in tudi možno povezavo med šibko anksiozno navezanostjo in šibkimi permisivnimi, zadržanimi in kaznovalnimi interakcijami vzgojiteljice z otroki. Na razvoj varne navezanosti deluje veliko različnih dejavnikov in ne zgolj socialne interakcije vzgojiteljice z otroki, med drugimi je lahko dejavnik tudi kakovost vrtca.

Aktivno ucenje in vzajemnost med uciteljem in ucencem

Osnovni cilj aktivnega učenja je dosečiželeno uspešnost danega učnega algoritma sčim manjšim stevilom učnih primerov. Vzrok te težnje je v dejstvu, da je označevanje učnih primerov običajno drago zaradi količinečasa in umskega naporačloveškega označevalca. Vendar pa ima aktivno učenje pomanjkljivosti, kot so neupoštevanje stopnje učiteljevega poznavanja problema in pomanjkanje mehanizma za zagotavljanje razumljivosti aktivno izbranih učnih primerov. V temčlanku predlagamo nov pristop k aktivnemu učenju, t. i. "vzajemno aktivno učenje", ki umetnemu inteligentnemu učencu pomaga, da svojemu učitelju zastavi kar se da jasna in razumljiva vprašanja. Tovrstno učenje se izkaže za bolj zanesljivo in uspešno v primerjavi z osnovnim aktivnim učenjem. Ključne besede: aktivno učenje, socialno strojno učenje, učenje konceptualnega znanja, interakcija meď clovekom in računalnikom, avtonomni razvoj Active learning and teacher-learner mutuality In active learning, the basic objective is to reach a desired performance of some learning algorithm with as little training instances as possible. The reason behind is that labeling of the training instances is typically expensive with respect to the amount of time and intellectual effort of a human annotator. However, active learning has shortcomings, for example ignoring the extent of the teacher's familiarity with the problem and absence of a mechanism for ensuring the understandability of the actively selected training instances. In this paper we propose a new approach to active learning, called "mutual active learning". It helps the artificial intelligent learner to pose questions to his human teacher, which are as clear and as understandable as possible. Such learning appears to be more reliable and successful than the basic active learning.

Uporaba ustvarjalnih pristopov šolskih svetovalnih delavcev pri delu z učno težavnimi učenci

2019

V diplomskem delu smo se poglobili v pojem ustvarjalnosti, ki je pri delu šolskih svetovalnih delavcev izredno pomemben, saj morajo ti pri delu z učenci z učnimi težavami neprestano prihajati do ustvarjalnih rešitev. Definirali smo vzroke učnih težav, razlikovali med vrstami učnih težav ter ugotovili, kako poteka kontinuum pomoči, ki so ga deležni učenci z učnimi težavami. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili tudi na vlogo in pomen šolske svetovalne službe, v povezavi s tem pa opisali temeljna načela, funkcije in dejavnosti šolskih svetovalnih delavcev. Ker je poleg svetovanja učencem z učnimi težavami pomembno tudi posvetovanje in sodelovanje s starši, učitelji in ostalimi strokovnimi delavci, smo v okviru tega raziskali pomen strokovnega tima. Namen diplomskega dela je bil proučiti uporabo ustvarjalnih pristopov (strategije, metode, tehnike, pripomočki, oblike dela) šolskih svetovalnih delavcev pri delu z učenci z učnimi težavami, poleg tega pa raziskali tudi, s kakšnimi težavami in izzivi se svetovalni delavci pri delu z njimi soočajo. V empiričnem delu smo ugotovili, da pri delu šolskih svetovalnih delavcev, ki se ukvarjajo z učenci z učnimi težavami, izredno pomembno vlogo igra ustvarjalnost. Do ustvarjalnih rešitev oz. uvidov svetovalni delavci prihajajo spontano, tako da najprej preizkušajo, nato pa učinkovite ustvarjalne pristope medsebojno kombinirajo. Na ta način so pristopi prilagojeni učenčevim potrebam, sposobnostim, zanimanjem in interesom. Svetovalni delavci se strokovno izobražujejo, kolikor jim to dopušča šola, v kateri so zaposleni. Za premagovanje učenčevih težav je pomembna vzpostavitev strokovnega tima ter aktivnega sodelovanja s starši tako preko formalnih kot tudi neformalnih srečanj.

Pomen razvojnih odnosov na delovnem mestu

Anali PAZU HD

Medosebni odnosi na delovnem mestu tako predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi; ožji pojem medosebnih odnosov pa predstavljajo razvojni odnosi na delovnem mestu, ki predstavljajo odnose med zaposlenimi, ki so osredotočeni na razvoj in izkoriščanje potencialov posameznikov ter ustvarjanje klime sodelovanja. Za vzdrževanje uravnoteženih medsebojnih odnosov zaposleni potrebujejo tako priložnosti za dajanje kot tudi za prejemanje (čustvene ali instrumentalne) podpore. Medosebna ali čustvena podpora lahko vključuje karkoli, kar pomaga posamezniku. Namen prispevka je ugotoviti ali obstajajo različne kvalitete razvojne odnosov in ali razvojni odnosi vplivajo na individualno uspešnost posameznika. Potrdilo smo, da obstajajo različne kvalitete razvojnih odnosov in da visokokvalitetni odnosi povzročajo medsebojni vpliv, rast in učenje posameznikov. Prav tako smo potrdili hipotezo, da kvalitetni razvojni odnosi pomembno vplivajo na individualno uspešnost posa...

Recognisability of Inclusive Teachers in Slovenia

2018

v Mariboru Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. CIP-Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 37(082) VLOGA inkluzivnega pedagoga v vzgoji in izobraževanju [Elektronski vir] : konferenčni zbornik / urednice Majda Schmidt Krajnc, Danijela Rus Kolar in Eva Kranjec.-1. izd.

Fundamentals of good communication with children and their parents

2010

Naklada 400 izvodov ©2010 avtorji Knjigo financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. CIP-Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.2.091.4(082) 373.2.016(082) PEDAGOŠKI koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti / uredniki Tatjana Devjak ... [et al.].-Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010 ISBN 978-961-253-052-5 1. Devjak, Tatjana 2. Kurikulum za vrtce 252457216 Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani je izključni imetnik vseh materialnih avtorskih pravic te publikacije. Prepovedano je kopiranje ali kakršnokoli razmnoževanje dela brez dovoljenja založbe in avtorjev.

The Role of School Counsellors during the Cultural and Economic Crisis

Revija za Elementarno Izobraževanje, 2014

Izvirni znanstveni članek UDK: 37.048:304(497.4) POVZETEK V prispevku se osredotočamo na vlogo šolske svetovalne službe pri reševanju kulturne in ekonomske krize. V teoretičnem delu prispevka opredeljujemo naloge, vloge in pomen šolske svetovalne službe oz. šolskih svetovalnih delavcev ter pomen izrazov kulturna in ekonomska kriza. Kot pot iz krize vidimo družbeno odgovornost. V empiričnem delu prispevka predstavljamo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med šolskimi svetovalnimi delavci v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo to krizo, kakšno znanje in izkušnje imajo na tem področju ter kako ocenjujejo pomembnost posameznih delavcev na šoli pri reševanju te problematike.

Mindfulness within supervision process

2016

The subject of the research in this master’s thesis is the construct of mindfulness in the supervision process. The research arises from theoretical starting points, which describe the definitions and axioms of mindfulness, mindfulness as a therapeutic discipline and operating mechanism. Later on, reflection is described as the key method of learning and development in supervision. Particular attention is paid to the process-oriented approaches. After that, I focus on the elements of mindfulness that appear in the supervision process, and on justifying what they have in common and how they differ from each other. The purpose of the empirical part is to determine whether the supervisors of the developmental-educational model are using the elements of mindfulness when conducting the supervision process and in what way. I have researched whether the use of mindfulness can be connected to the level of the professional development of a supervisor and how supervisors deal with stagnation ...

In search of objectivity in research performed in the field of social pedagogy

2012

V članku je predstavljena je raziskava drugega reda (raziskava raziskovalnega postopka), katere glavni namen je bil odgovoriti na raziskovalni vprašanji o a) učinkovitosti različnih pristopov k kvalitativni analizi in b) o udeleženosti pri kvalitativnem socialnopedagoškem raziskovanju. Na podlagi analize štirih skupin raziskovalcev, ki so analizirali isto besedilo, smo primerjali različne načine analize teksta oziroma različne pristope k iskanju utemeljene teorije (uporabili smo tri različne metode kvalitativne analize). V drugem delu ob predstavitvi refleksije konkretnega skupinskega raziskovalnega procesa razmišljamo o udeleženosti v kvalitativnem raziskovanju in njenih posledicah na konstrukcijo utemeljene teorije.

Projekt GeaX 2008: Odnos do podjetništva med srednješolci

2008

Kontakt: janez.damjan@sartes.si Znanstveno-raziskovalni inštitut Konzorcij za uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju področja storitev GeaX 2008 Pomen podjetništva raste! Zaradi naraščajoče negotovosti in kompleksnosti poslovnega okolja je še bolj izražena potreba po podjetniških odzivih! Globalni pritiski Spremenjen položaj posameznika Družbene spremembe Nove oblike organizacije Vir: Gibb, Cotton, 1998 Vse večje zavedanje o pomenu podjetništva tudi v Sloveniji! (npr. Turk, 24.6.2009) GeaX 2008 19.500 maturantov na 125 šolah Tretjina jih obiskuje ekonomske, komercialne, trgovske in podobne šole, kjer poslušajo ekonomijo, gospodarsko poslovanje, računovodstvo, poslovno matematiko, marketing…in podjetništvo. 1. Koliko izmed njih si želi postati podjetnik? 2. Kateri dejavniki vplivajo na željo postati podjetnik in odnos do podjetništva? 3. Kako uspešne so obstoječe oblike poučevanja ter spodbujanja podjetnosti? GeaX 2008 1. faza: Študij...