Rastko Močnik, Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika (original) (raw)
2010
After the split between Stalin and Tito from June 1948 the only centre of the Yugoslav pro-Soviet movement was established abroad. "Cominformist" groups gained support and hospitality in the USSR and the countries of people's democracy. Among the functionaries of the emigrant's organizations strong personalities can be hardly found. The bunch of lower rank diplomats, state officials, army officers, students and apprentices were not able to generate a leader. The fraction struggles in the isolated communities broke out very soon and disabled most of their activities. The host party officials were looking for the suitable candidates for leading positions. In Czechoslovakia such a person was recognized in the person of Anton Rupnik, a French communist of Slovene origin, who fled to Prague in summer 1949. This paper treats the beginning of Rupnik's political career. It starts in the 1930s in Northern France in the multinational immigrant environment of miners. As a...
HUMANIZACIJA POLITIKE: Šestdeset let politologije v Sloveniji
Teorija in praksa
Politika kot zavestna človekova dejavnost, usmerjena na urejanje odnosov med člani skupnosti, je od prvih korakov učlovečevanja ena osnovnih gibal vsake človekove dejavnosti. Za zahodno zavest se je intenzivno institucionalizirala z življenjem ljudi v politični skupnosti v antični Grčiji z vzpostavitvijo mestne državice polis: v njej in za njeno reprodukcijo. Vnesla je moment celote, ki je bil poprej samo ali pretežno skrb narave. Naravni zakoni so do nastanka političnih oblik delovanja ljudi determinirali celoto človeštva. 1 Politično življenje ljudi pa je od svojih začetkov spremljala tudi politična misel, refleksija o tem, kaj se s politično skupnostjo dogaja, zakaj sploh obstaja, kaj pravzaprav je, kakšna je povezava z vrednotami, kot so sreča, pravičnost, svoboda, enakost, varnost. Zgodovinski viri obravnave pojavov politike so različni in segajo daleč v človeško zgodovino. Vsaj za evropski prostor je mogoče trditi, da se zgodovina politične znanosti začenja v antični Grčiji (Bibič, 2021: 3). Aristotel je v svojem delu Politika najbolj celovito opredelil pojmovni aparat za obravnavo pojavov politike v smislu antične polis, v kateri naj živi svobodni državljan. 2 S pojavom znanosti postanejo osrednje teme politične misli nastanek, strukture in funkcije države. Z nadaljnjim razvojem države in njene vse večje vloge v družbenem življenju se državni značaj politike le še krepi. Identifikacija države s politiko postane preozka, saj obsega politika poleg državnega tudi delovanje širših družbenih, materialnih idr. dejavnikov na nacionalni in mednarodni ravni (prim. Bibič, 2021: 26). Prva polovica dvajsetega stoletja je bila v znamenju vzpona politike. Konec devetnajstega stoletja je politično speljal v stranke in angažiral množice ljudi za odločanje o skupnih zadevah. Začel se je velik pohod demokratizacije. Navadni ljudje so se angažirali, da bi spremili svet. 1 Naravni zakoni so tedaj pretežno določali obliko in vsebino delovanja skupnosti pred vstopom v politiko: sorodstvene vezi, količina narojenega prebivalstva v danem plemenu, vremenske razmere, geografske okoliščine, količine in dostop do hrane in vode. Z vprašanjem razmerja med politiko, naravo in družbo se ukvarja posebna veja politologije, to je politična antropologija. O tem glej podrobno v Južnič
Slovenska Operna Ustvarjalnost in Slovenski Roman
Od za~etkov slovenskega opernega ustvarjanja do leta 1980 sta bili na podlagi slovenskega romana uglasbeni le dve operi (R. Savin, Lepa Vida in M. Poli~, Deseti brat). V referatu se spra{ujem, ali je taka {tevilka majhna v primerjavi z evropsko operno produkcijo, nastalo po romanesknih predlogah. Savinovo in Poli~evo delo postavim najprej v kontekst zvrsti drame lyrique, ki je prispevala najve~ opernih predelav romanov, pri ~emer pridem do sklepa, da je pravi glasbeno-zgodovinski kontekst, znotraj katerega moram razumeti Savinovo in Poli~evo ustvarjanje, kriza operne zvrsti na za~etku 20. stoletja, izhod iz katere je predstavljala t. i. literarna opera. Zato sklep prina{a dvoumno ugotovitev, da je bolj vpra{ljivo, zakaj ni nastalo ve~ slovenskih literarnih oper kot zakaj se ni ve~ slovenskih skladateljev lotilo operne obdelave slovenskega romana. Slovene opera, libretto, literary model, drame lyrique, Literaturoper, R. Savin, Lepa Vida, Mirko Poli~, Deseti brat Razmerje, zapisano v ...
Vrtec in lokalno okolje: priročnik
2011
Priročnik je zapis po vsebini različnih, a nedvomno presežnih projektov, ki so se v okviru usposabljanja odvijali v vrtcih. Izvajalci oz. izvajalke projektov (vzgojitelji oz. vzgojiteljice in ostali strokovni delavci) so pridobljeno znanje iz 224-urnega izobraževanja in svoje izkušnje uspešno implementirali v praksi. Pri tem so upoštevali načela koncepta Reggio Emilia, npr. nujnost izhajanja iz otrokove različnosti, njegove ustvarjalnosti, želja, dosledno izhajanje iz pedagogike poslušanja, upoštevanje dejstva, da so otroci kompetentna bitja in državljani v nastajanju ter so sposobni aktivnega sodelovanja s sovrstniki, odraslimi in širšo lokalno skupnostjo, omogočanje izražanja v sto jezikih, dokumentiranje svojega dela in dela otrok v besedi, sliki in na filmu. V projekte so bili aktivno vključeni ne le otroci, vzgojitelji oz. vzgojiteljice ter ostali strokovni delavci v vrtcu, ampak tudi starši, strokovnjaki z različnih področij in predstavniki lokalne skupnosti. Mnogi projekti so bili predstavljeni tudi v lokalnih časopisih in medijih. Priročnik je prikaz uspešne implementacije načel koncepta Reggio Emilia v Kurikulum za vrtce, zato ga toplo priporočam v branje strokovni javnosti. Darija Skubic predstojnica oddelka za predšolsko vzgojo predgovor delo predstavljali v lokalnih časopisih in medijih. Na koncu vsakega leta izobraževanja so strokovne delavke vrtcev predstavile svoje projekte, ki so nastajali v posameznem šolskem letu. Proces drugačnega dela je dokumentiran v besedi, sliki in na filmu. V priročniku bomo prikazali 22 projektov vrtcev na temo Vrtec in lokalno okolje. Sestavljen je iz petih delov. V prvem delu predstavljamo strukturo priročnika. Drugi, tretji in četrti del so namenjeni predstavitvi projektov posameznih vrtcev o temah: Življenje v našem kraju, Umetnost in ekologija ter Značilnosti lokalnega okolja. Pred posameznim poglavjem bo uvodna predstavitev poglavja, dopolnjena s prevedenimi mislimi o delu z otroki po konceptu Reggio Emilia avtorjev Lorisa Malaguzzija in Carline Rinaldi. Predstavitev posameznega projekta poteka po naslednjih elementih: ime vrtca, naslov projekta, kraj kjer je projekt potekal, podatki o projektu, kot so udeleženci v projektu (osebe, organizacije, zavodi, društva …), trajanje projekta in imena ključnih posameznikov v projektu (razvrščena po pomembnosti in abecednem redu), predstavitvena fotografija ali slika, namen, cilji, opisi dejavnosti, sodelavci, evalvacija projekta ter na koncu še fotografije in izdelki otrok, ki so nastale v času trajanja projekta. Na koncu bo predstavitev urednic ter vseh sodelujočih in na platnici seznam vseh vrtcev, ki so sodelovali v priročniku z odgovorno osebo (ravnateljica oz. ravnatelj vrtca ali šole, pod okriljem katere deluje posamezen vrtec) in kontaktnimi podatki (telefonska številka, spletni naslov). Kot že omenjeno, predstavitve posameznih dejavnosti bomo obogatili s slikami, ki bodo odraz dela otrok, poteka dejavnosti, evalvacije ali dela na projektu. Slika v besedilu je osnovna, slikovna informacija in je namenjena tudi »branju« in ne le gledanju. Pogled na sliko nam posreduje neki popolnoma določen vtis. Vsaka od slik -pa naj gre za fotografijo, skico, risbo ali ilustracijo -nam pove svojo zgodbo. Z nekaterimi smo želeli le dopolniti pravo predstavo o tem, kar je zapisano v besedilu, dodati neko novo, drugačno informacijo, ki je vidna le s sliko in je ne moremo pričarati z besedo, z drugimi pa pričarati razpoloženje, prikazati čar dela z otroki, njihov interes, zadovoljstvo ob »učenju« in spoznavanju novega. Slike smo opremili z drobnimi opombami in ponekod zapisali tudi izjave otrok. Pri pisanju predstavitve projektov smo se dogovorili, da ne smejo biti daljša od štirih strani, pa nam to vedno ni uspelo. Naj na koncu zapišemo, da izbor projektov ni bil lahek; izbrali smo projekte drugega leta izobraževanja v Mariboru in Ljubljani. Vsem sodelujočim vrtcem pri nastajanju priročnika se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Prav tako pa priročnik ne bi bil to, kar je, če nam pri izboru slik z nasveti in oblikovanjem ne bi profesionalno pomagali mag. Breda Jontes, slikarka in višja predavateljica za likovno vzgojo, in Anja Delbello, diplomantka grafičnih komunikacij (un).
Teorija novega svetovnega sistema
2014
Teorija novega svetovnega sistema Teorija svetovnih-sistemov, ki jo je razvil Immanuel Wallerstein, temelji na preučevanju sveta kot celote in ne posameznih držav ali celin, ločenih drug od drugega. Po tej teoriji naj bi v naslednjih petdesetih letih bili priča koncu kapitalizma in oblikovanju novega sistema. To je možno dokazati tudi s kondratjevskimi cikli, ki so dolgi ekonomski cikli in pokažejo kako se proizvodnja giblje v kapitalističnih državah in kako po stopnji rasti vedno pride do stopnje padca in recesije. Če bi bili postavljeni v pozicijo, ko bi izbirali karakteristike drugačnega sistema, bi lahko izhajali iz vsega kar smo se v zgodovini naučili. Zato bi tudi temeljito premislili o človekovih pravicah, posameznikovi svobodi, vlogi privatne lastnine, vzpostavitvi večje pravičnosti in solidarnosti. Če bi izbirali sistem izven Rawlsove tančice nevednosti bi nedvomno izbrali sistem, ki bi bil za vse enakopraven in pravične. Pri izbiranju drugačnega sistema je enako pomembna drugačna ekonomska ureditev in družbeni odnosi med ljudmi. Ključne besede: svetovni-sistemi, kondratievski cikli, ideologija, svoboda, privatna lastnina. New world system theory The world-system theory developed by Immanuel Wallerstein is based on studying the world as a whole and not specific countries and continents, separated from one another. Based on this theory in the next fifty years we will witness the fall of capitalism and constructing of new world system. This can also be proved with kondratiev cycles, which are long-wave economy cycles and show how economy in capitalist countries changes from the phase of growth to the phase of depression. If we would be put in a situation, where we could chose characteristics of the new system, we could evaluate everything we have learned from history. Everything from human rights, individual freedom, private property, solidarity and equity could bet taken in to consideration. If we would choose from Rawls veil of ignorance, we could definitely choose a more just and equal system. When choosing a different system, it is equally important an alternative economy and relations in the society.
»La mère, la mère, toujours recommencée« : materno poreklo Paula Valéryja iz Kopra in Trsta
Primerjalna Knjizevnost, 2017
Avtor, slovenski prevajalec Valéryje poezije, razgrinja biografsko dejstvo, ki ni dovolj znano ne v Franciji ne v Italiji ne v Avstriji ne v Sloveniji, da materna linija pesnikovega porekla izvira iz Kopra in Trsta. Skozi številne podobe Morja odseva podoba Matere,kar je v francoščini zaradi enakozvočnosti teh dveh besed še toliko bolj izrazito (la Mer-la Mère). Fanny Grassi je pokopana skupaj s sinom Paulom in drugimi družinskimi člani na Morskem pokopališču v francoski sredozemski luki Sète.
2004
Mirjana Ule* NOVE VREDNOTE ZA NOVO TISOČLETJE Spremembe življenjskih in vrednotnih orientacij mladih v Sloveniji P Po ov vz ze et te ek k: : Javnomnenjske raziskave v zadnjem desetletju posebej med mladimi kažejo, da velike vrednote, ki so bile oprte na močne ideologije, zamenjujejo vrednote, ki so bližje posamezniku in njegovemu osebnemu izkustvu. Zdi se, da počasi izginjajo do sedaj veljavne norme skupinskega vedenja, da izginjajo stare predstave o kolektivnih dolžnostih in lojalnostih in se uveljavlja nova individualizirana etika vsakdanjega življenja. Premik osrednjih vrednotnih usmeritev od "materialnih-kariernih" k "postmaterialnimosebnostnim" vrednotam pri sodobni mladini pomeni tudi premik v samemu značaju vrednot. Medtem ko so se klasične industrijske vrednote kazale predvsem kot skupek jasnih norm, vedenjskih pravil, življenjskih ciljev, imamo sedaj opraviti z dokaj fluidno in spremenljivo strukturo vrednotno-osebnih usmeritev, ki jih je težko pojmovno in empirično identificirati. K Kl lj ju uč čn ni i p po oj jm mi i: : vrednote, mladina, družba tveganja, individualizacija, kulturna modernizacija, spremembe, prihodnost Podatki javnomnenjskih raziskav zadnjih let med mladimi 1 v Sloveniji kažejo, da se namesto velikih vrednot, ki so bile oprte na močne ideologije (politika, religija, nacionalna vezanost), pojavljajo vrednote, ki so bližje posamezniku in njegovemu osebnemu izkustvu (materialna in socialna varnost, prijateljstva in odnosi, zdravo okolje, kakovost vsakdanjega življenja). Ti trendi so opazni v vseh mladinskih in javnomnenjskih raziskavah, ki smo jih v Sloveniji opravili v zadnjih desetih letih. Globalne, ideološke in celostno zgrajene vrednotno-življenjske usmeritve so IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK * Dr. Mirjana Ule, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani.