LETO 1908 – ZAČETEK DISKOGRAFIJE SLOVENSKE GLASBE?
1908: THE BEGINNING OF SLOVENIAN MUSIC DISCOGRAPHY
(original) (raw)

Slovenska Operna Ustvarjalnost in Slovenski Roman

Od za~etkov slovenskega opernega ustvarjanja do leta 1980 sta bili na podlagi slovenskega romana uglasbeni le dve operi (R. Savin, Lepa Vida in M. Poli~, Deseti brat). V referatu se spra{ujem, ali je taka {tevilka majhna v primerjavi z evropsko operno produkcijo, nastalo po romanesknih predlogah. Savinovo in Poli~evo delo postavim najprej v kontekst zvrsti drame lyrique, ki je prispevala najve~ opernih predelav romanov, pri ~emer pridem do sklepa, da je pravi glasbeno-zgodovinski kontekst, znotraj katerega moram razumeti Savinovo in Poli~evo ustvarjanje, kriza operne zvrsti na za~etku 20. stoletja, izhod iz katere je predstavljala t. i. literarna opera. Zato sklep prina{a dvoumno ugotovitev, da je bolj vpra{ljivo, zakaj ni nastalo ve~ slovenskih literarnih oper kot zakaj se ni ve~ slovenskih skladateljev lotilo operne obdelave slovenskega romana. Slovene opera, libretto, literary model, drame lyrique, Literaturoper, R. Savin, Lepa Vida, Mirko Poli~, Deseti brat Razmerje, zapisano v ...

Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje (Maribor 2001)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor. V njej avtorica predstavlja rezultate svojega večletnega raziskovanja gla-soslovne, oblikoslovne in skladenjske ravnine panonskega slovensko-goriškega narečja ter utemeljuje njegovo delitev na dve podnarečji, na vzhodno in zahodno na podlagi kolikostnega nasprotja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki.

In memoriam Jože Kastelic (18. 8. 1913 – 20. 5. 2003)

Keria: Studia Latina et Graeca, 2003

20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaključuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izobraženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodobnosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2 , razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikovega dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vprašanja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filologije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvarjalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh področjih. 3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo.

Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja

2018

Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja POVZETEK V disertaciji so predstavljeni izbrani govori kostelskega nareĉja, ki se uvrńĉa v dolenjsko nareĉno skupino slovenskega jezika, in govori zahodno goranskega podnareĉja goranskega nareĉja na Hrvańkem, ki ga tradicionalna hrvańka dialektologija uvrńĉa v kajkavsko nareĉno skupino hrvańkega jezika. Z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja so govori obravnavani na treh razliĉnih jezikovnih ravneh, in sicer na fonolońki, morfonolońki in morfolońki ravni. Z geolingvistiĉno metodo so predstavljene izofone in izomorfe, ki loĉujejo oz. zdruņujejo doloĉene govore. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema in s predstavitvijo starejńih jezikovnih pojavov, ki so sluņili kot definicijski kriteriji, se je skuńalo dokazati dve hipotezi, in sicer avtohtonost obravnavanih govorov ter da je del govorov, ki se tradicionalno uvrńĉajo v zahodno goransko podnareĉje goranskega nareĉja, genetolingvistiĉno gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne kajkavskega. Vse obravnavane govore se je poskuńalo uvrstiti v dolenjsko nareĉno ploskev. Prav tako pa se je poskuńalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot (pomoņni) definicijski kriteriji. Kot dopolnitev in predstavitev metodolońkega modela za netonemske govore so bile sinhrono predstavljene samoglasnińke premene v krajevnem govoru Ravnic. Kvaliteta in kvantiteta samoglasnika namreĉ priĉata o nekdanjih naglasnih mestih in (lahko) tonemu pa tudi o kasnejńih naglasnih premikih. Starejńi jezikovni pojavi so bili vzeti za kriterij pripadnosti doloĉeni nareĉni ploskvi, tj. dolenjski nareĉni ploskvi. Mlajńi jezikovni pojavi pa so bili vzeti predvsem kot kriterij za loĉitev od ostalih okolińkih nareĉij dolenjske nareĉne ploskve in za nadaljnjo razvrstitev znotraj obravnavanih govorov. Mlajńi naglasni premiki so vsem govorom skupni, z upońtevanjem ostalih treh kriterijev pa se obravnavno obmoĉje deli na dva dela, in sicer na svoj SZ del (z govorom Delnic) in JV del. Izkazalo se je, da se z nańtetimi samoglasnińkimi in naglasnimi izofonami pokrivajo tudi nekatere soglasnińke izofone, ki so se zato izkazale za relevantne pri ĉlenitvi govorov oz. za potrditev loĉevanja na SZ in JV del. Poskuńalo se je najti tudi izomorfe, ki med seboj loĉujejo oz. povezujejo obravnavane krajevne govore. Prikazani so bili samostalnińki sklanjatveni vzorci izbranih krajevnih govorov ter obravnava posameznih sklonskih konĉnic. Zakljuĉimo lahko, da so obravnavani govori sistemski in ne izkazujejo meńanosti, zato jih lahko imamo za avtohtone govore. Dalje lahko zakljuĉimo, da obravnavani govori na obeh straneh drņavne meje glede na starejńe jezikovne pojave spadajo v dolenjsko nareĉno ploskev in da se obravnavani govori glede na nekatere mlajńe jezikovne pojave loĉujejo na dva dela, in sicer na SZ in JV del. Znotraj SZ dela pa se po istih kriterijih izloĉata govora Ĉabra in Pleńc ter Drage. Morfolońke znaĉilnosti se niso izkazale za relevantne pri loĉevanju obravnavanih govorov med seboj. Predlaga se, da se v kostelsko nareĉje vkljuĉi tudi govore na Hrvańkem, in sicer obravnavane govore Ravnic, Gerova, Ĉabra, Zamosta, Pleńc, Hrvatskega, Delnic, Gornjih Turnov, Broda na Kolpi in Ravne gore. Prav tako se predlaga, da se SZ in JV del kostelskega nareĉja loĉi na dve nareĉji, saj so govori obravnavanega obmoĉja zajeti v eno nareĉje bolj zaradi tradicije kot na podlagi natanĉne jezikoslovne analize. Tako za govore JV dela predlagam poimenovanje kostelsko narečje, za govore SZ dela pa čabransko narečje, saj poimenovanje po reki Ĉabranki najbolje zaobjema govore tega obmoĉja na obeh straneh reke. JV del, t. i. kostelsko narečje, se ņe po sluńnem vtisu loĉuje od ĉabranskega. Znotraj SZ dela je nato potrebno zamejiti ńe dragarsko obmoĉje (podnareĉje?), ki zajema krajevne govore Ĉabra in Drage. Kljuĉne besede: kostelsko nareĉje, goransko nareĉje, dolenjska nareĉna skupina, kajkavsko nareĉje, fonologija, naglas, morfonologija, morfologija Isoglosses on the contact of the Slovene dialect of Kostel and the kajkavian goranski dialect ABSTRACT The dissertation presents the selected local speeches of the Kostel dialect, which belongs to the the Lower Carniolan dialect group, and the local speeches of the Western goranski sub dialect group of the Gorski kotar dialect which the traditional Croatian dialectology places within the Kajkavian dialect. The treated speeches are the speeches of the following villages: Babno Polje, Lazec,

^Asovna Zaznamovanost V Terminolo[Kih Slovarjih

V ~lanku smo analizirali ~asovno zaznamovane termine v sodobnih slovenskih terminolo{kih slovarjih. Ugotovili smo, da ~asovni ozna~evalniki starinsko, zgodovinsko, prej, nekdaj zaradi svoje pomanjkljive obvestilnosti za terminolo{ke slovarje niso funkcionalni. Koristna pa je uporaba ozna~e-valnika zastarelo, ki usmerja od nedavno zastarelega poimenovanja k veljavnemu, in uporaba pojasnil, ki pojem natan~neje ~asovno opredelijo in tako smiselno dopolnijo definicijo. terminologija, terminolo{ki slovar, ~asovno zaznamovani termin, ozna~evalnik, pojasnilo In this paper, we analysed temporally marked terms in contemporary Slovene terminological dictionaries. We found that the labels starinsko, zgodovinsko, prej, nekdaj are not functional here because of their lack of informativeness. On the other hand, it is appropriate to use the label zastarelo, which directs the user from the recently outdated term to the contemporary one, and the use of notes that more precisely define the concept in...

Dendrokronologija in absolutno datiranje kolišč na Ljubljanskem barju

Les, 2022

Izvleček: Na 16 koliščih na Ljubljanskem barju v Sloveniji je bilo med leti 1995 in 2021 z arheološkimi izkopavanji zbranih več kot 8.800 vzorcev z vodo napojenega arheološkega lesa. Večina vzorcev je bilo odvzetih iz pilotov, zabitih v zemljo, na katerih so bila zgrajena bivališča. Približno 20 % vzorcev je bilo iz lesa hrasta (Quercus sp.) in jesena (Fraxinus sp.), z več kot 45 branikami, ki jih je bilo mogoče vključiti v dendrokronološke analize in sestaviti kronologije širin branik za večino najdišč. Datiranje z uporabo dendrokronologije, radiokarbonskega datiranja in metode wiggle matching ter telekonekcije z nemško-švicarsko referenčno kronologijo so omogočili na leto natančno absolutno datiranje hrasta v časovnem okviru 3771-3330 pr. Kr. (kronologija BAR-3330), medtem ko so bili natančni radiokarbonski datumi pridobljeni za kronologije, ki pokrivajo obdobji 3285-3109 ± 14 kal. pr. Kr. (SG-VO) in 2659-2417 ± 18 kal. pr. Kr. (ZA-QUSP1). Potencial kronologij jesena, zlasti tistih iz 3. tisočletja pr. Kr., kjer ta vrsta prevladuje, še ni bil v celoti izkoriščen.

Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje srednjeprleškega govora Juršincev v Slovenskih goricah (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 378), tako da je v prvem delu predstavljen inventar fonemov in prozodemov tega govora, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic ter prozodemov, v tretjem delu pa je prikazan njihov izvor. Govor v zadnjih letih odpravlja kvantitetno opozicijo na naglašenih samoglasnikih, saj je zaradi razvoja različnih kvalitet dolgih in kratkih samoglasnikov kvantitetna opozicija postala nepotrebna.