Popravki avtorjev (original) (raw)

Zasnova prenovljenega spletnega mesta FDV

2005

Studija analizira stanje spletnega mesta Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani (FDV), možnosti njegovega preoblikovanja in odlocnejsega prehoda na visjo razvojno raven lokalnega in globalnega e-poslovanja. V ta namen analizira splosne znacilnosti tovrstnega prehoda v globalnem korporativnem akademskem svetu. Prinasa podrobno analizo dobrih in slabih strani sedanjega spletnega mesta FDV (informacijski sistem, celota, po delih), s poudarkom na uporabniski zaznavi njegovih aktualnih prednosti in slabosti (anketa). Kot koncni rezultat predlaga stiri razvojne scenarije prenove: od (1) manj opaznega postopnega izboljsevanja preko (2) krepitve spletnih uporabnikov in (3) vse vecje decentralizacije tja do (4) korenitejse funkcionalne integracije virtualnega sistema, ki v bistvu sloni na posebni viziji spletnega mesta, kar spreminja sedanjo arhitekturo, urednisko politiko in uvaja precej drugacen organizacijski nadzor nad zaznanimi e-vrednostmi novega spletnega mesta FDV. Podaja s...

ePravopis 2022

Rastoči slovarji

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom »Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166, 2008-2011) 1 ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001, ki je bila načrtovana v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju«, zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje, ki so izhajali iz pravil veljavnega pravopisa. V obliki tipskega prikaza po skupinah jih je predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih, kakor so se kazale v obdobju 2008-2011. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine in strokovne javnosti za ustanovitev standardizacijskega telesa. Na predlog ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU. 2 Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar z imenom ePravopis. Osnova za redakcijsko delo pri njem je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v prejšnjih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 3 in različnega gradiva, predvsem korpusnega. Vsako pravilo je nato preverjeno s pripravo pripadajočih slovarskih sestavkov v ePravopisu, kar daje povratno informacijo in preverbo ustrezne ubeseditve. Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi. 4 Ta ponekod prinaša tudi utemeljitve odstopanj od zasnove, predstavljene v monografiji iz leta 2011, problemske študije pa so zbrane v monografijah, pripravljenih v 1 Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/sodobni-pravopisni-priročnik-v-knjižni-elektronski-in-spletni-različici.

Predgovor

2012

Eseji v tej knjigi so izšli iz referatov, ki so jih njihovi avtorji predstavili na istoimenskem simpoziju »Likovno / Vizualno«, ki se je 11. in 12. maja 2011 odvijal v Mestnem muzeju v Ljubljani. Globinska inspiracija simpozija je bil podnaslov likovnoteoretske monografije »Slikarsko mišljenje« prof. dr. Milana Butine iz leta 1984, ki se glasi Od vizualnega k likovnemu. Je podnaslov dandanes, ko se je področje umetnosti z uvajanjem novih konceptov, novih umetniških praks in novomedijskih tehnologij močno razširilo, še tako relevanten, kakor se je kazal tri dekade nazaj? Je njegova vektorska usmeritev enako samoumevna kot je bila? Sta vizualno in likovno še vedno povezana na način »baze« in »nadstavbe« ali pa nekdanja samoumevnost namesto prihodnostnih ponuja le še iritacijske potenciale? Bi ne bilo likovne umetnosti danes ustrezneje preimenovati v vizualno? Sta likovna in vizualna umetnost sinonima ali je treba začeti govoriti o likovni in vizualni umetnosti kot o dveh samostojnih i...

Slovenska Operna Ustvarjalnost in Slovenski Roman

Od za~etkov slovenskega opernega ustvarjanja do leta 1980 sta bili na podlagi slovenskega romana uglasbeni le dve operi (R. Savin, Lepa Vida in M. Poli~, Deseti brat). V referatu se spra{ujem, ali je taka {tevilka majhna v primerjavi z evropsko operno produkcijo, nastalo po romanesknih predlogah. Savinovo in Poli~evo delo postavim najprej v kontekst zvrsti drame lyrique, ki je prispevala najve~ opernih predelav romanov, pri ~emer pridem do sklepa, da je pravi glasbeno-zgodovinski kontekst, znotraj katerega moram razumeti Savinovo in Poli~evo ustvarjanje, kriza operne zvrsti na za~etku 20. stoletja, izhod iz katere je predstavljala t. i. literarna opera. Zato sklep prina{a dvoumno ugotovitev, da je bolj vpra{ljivo, zakaj ni nastalo ve~ slovenskih literarnih oper kot zakaj se ni ve~ slovenskih skladateljev lotilo operne obdelave slovenskega romana. Slovene opera, libretto, literary model, drame lyrique, Literaturoper, R. Savin, Lepa Vida, Mirko Poli~, Deseti brat Razmerje, zapisano v ...