Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega besedoslovja (original) (raw)

Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje (Maribor 2001)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor. V njej avtorica predstavlja rezultate svojega večletnega raziskovanja gla-soslovne, oblikoslovne in skladenjske ravnine panonskega slovensko-goriškega narečja ter utemeljuje njegovo delitev na dve podnarečji, na vzhodno in zahodno na podlagi kolikostnega nasprotja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki.

Raba jezikovnih virov in Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine med študenti prevajalstva

Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research

V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajal­skih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanje­ni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezi­kovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajal­skega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s po­močjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacij­skega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativn...

Poznavanje in raba frazeologije med slovenskimi dijaki

2018

Magistrsko delo se ukvarja z razvijanjem frazeološke zmožnosti v slovenskem gimnazijskem izobraževanju. V prvem delu so predstavljene ugotovitve analize učnega načrta pri slovenščini v gimnazijskem izobraževanju in veljavnih učbenikov. Analiza skuša predstaviti cilje razvijanja frazeološke zmožnosti, ki jih zastavlja učni načrt, primerjavo z njihovim uresničevanjem v učbenikih ter vsebine in metode, s katerimi je njihovo uresničevanje predvideno. V drugem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v štirih slovenskih gimnazijah med dijaki prvih in četrtih letnikov. Rezultati kažejo razmerje med poznavanjem in rabo frazeologije po končanem osnovnošolskem in po končanem srednješolskem izobraževanju. Z njimi skušam ugotoviti, kakšna sta poznavanje in raba frazeologije med dijaki prvih in četrtih letnikov, ter jih primerjati z rezultati ankete, izvedene leta 1987, objavljenimi v Kržišnik (1990a). Interpretacija rezultatov deloma opozarja tudi na nekatere oblikovne in po...

Malina in robidnica v Slovenskem lingvističnem atlasu

Jezikoslovni zapiski, 2015

V prispevku so predstavljena poimenovanja za malino (SLA 415 A) in robidnico (SLA 415 B) v govorih, zajetih v mrežo Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA). Leksemi so etimološko in besedotvorno razčlenjeni, poimenovanje za robidnico pa je primerjano s poimenovanji v sorodnih - slovanskih in sosednjih - neslovan-skih jezikih, zajetih v ALE (Evropski lingvistični atlas). Leksemi so predstavljeni tudi z metodo lingvistične geografije - karti predstavljata razširjenost posameznih poimenovanj obeh rastlin oz. njunih plodov v slovenskih narečjih.

Ekonomičnost pripovedovanja. Slovenska in srbska kratka proza v drugi polovici 19. stoletja

Primerjalna Knjizevnost, 1988

Študija obravnava predvsem razlike m ed slovensko »značajevko«, obrnjeno k osebni problem atiki, in srbsko vaško povestjo (seoska pripovetka), k i upodablja socialno, krajevno in zgodovinsko pogojeni tip člove ka. Srbske povesti so opazno daljše, ju n a ki postavljeni v prostor, k i je ši roko zasnovan, pisatelj jim pogosto prepusti besedo, tako da v pripove dovanje vnašajo počasni epski ritem in kolokvialno ter socialno diferen ciran jezik. Ala koncu študije so om enjene še druge razlike m ed sloven sko in srbsko kratko prozo, k i zadevajo način afirmacije lastnega naroda, upiranje starejšim m odelom pripovedovanja ali njihovo povzemanje, deli tev na elitno in neelitno literaturo ter odnos do artificialnosti.

Jezikovna uresničitev sorodstvenih metafor v slovenščini

2011

Kognitivni semantiki, ki proučujejo konceptualne metafore, navajajo za mentalno področje sorodstva deset temeljnih konceptualnih metafor, imenovanih sorodstvene metafore (angl. kinship metaphors). Z gradivom, zbranim iz korpusa FidaPlus, v prispevku preverjamo, koliko in na kakšen način so te konceptualne metafore uresničene v slovenskem jeziku. Posebej je izpostavljeno tudi razmerje med naravnim (npr. mati) in slovničnim (npr. previdnost, modrost) spolom. Cognitive semantics, which researches conceptual metaphors, describes ten basic kinship metaphors. Using material taken from the corpus FidaPlus, we will evaluate to what extent these conceptual metaphors are realised in Slovene. A particular emphasis will be placed between natural (e.g. mati) and grammatical (e.g. previdnost, modrost) gender.

Besede za semenj, žegnanje (farni praznik) in blagoslov v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku so predstavljena poimenovanja za pojme semenj (SLA 182), zegnanje - farni praznik (SLA 210) in blagoslov (SLA 234) v govorih, zajetih v mrežo za Slovenski lingvistični atlas. Ta poimenovanja so močno prepletena, skupna obravnava (z gradivom v preglednici) zato omogoča lažje primerjanje med njimi, z metodo lingvistične geografije pa je predstavljena razširjenost teh poimenovanj v slovenskih narečjih.