Anketa O Uvajanju Novih Tehnologij V Geodetske Merske Postopke: Questionnair Introduction of New Technologies Into Geodetic Measurements (original) (raw)

Matrika inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja

2022

Kakovostno, inovativno in na refleksiji utemeljeno gibalno poučevanje v zgodnjem obdobju pospešuje gibalni razvoj ter vodi v optimalno gibalno kompetentnost otroka. Prav zato smo želeli identificirati iz prakse izvirajoče dejavnike in naloge inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja ter na podlagi le-teh oblikovati matriko inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 388 vzgojiteljev predšolskih otrok iz celotne Slovenije. Rezultate predstavljamo v matriki inovativnega zgodnjega gibalnega poučevanja, ki je nastala na podlagi Eisenhowerjeve mrežne matrike štirih kvadrantov. Ključne besede: inovativnost, dejavniki in naloge, gibalno poučevanje, zgodnje otroštvo, praksa Uvod Učeča se družba, v kateri smo, je izziv za vse tiste, ki se zavedajo, da je učenje za osebnostni razvoj in uspešno poklicno kariero osrednja naloga, ki poteka skozi celotno življenjsko obdobje (Kolb 1984). Dejstvo je, da se okolje, v katerem delamo, spreminja hitreje, kot se je kdajkoli prej. Spreminjanje učiteljevega/vzgojiteljevega dela in kakovost poučevanja ter učenja sta po mnenju mnogih avtorjev (Fullan in Hargreaves 2000; Hargreaves 2003; Javornik Krečič 2008; Hmelak 2012) pomembna dejavnika profesionalnega razvoja. Marentič Požarnik (2000) pravi, da so spremembe za učitelja izziv in grožnja hkrati. Terjajo višjo stopnjo profesionalnosti-zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne presoje (refleksije) ter obvladovanje širšega repertoarja metod in pristopov.

Razvoj gozdnih sestojev na raziskovalnih ploskvah v subalpskem smrekovem gozdu na Pokljuki

2014

Leta 2007 smo ponovno izmerili drevesa na dveh raziskovalnih ploskvah na Pokljuki, ki so jih postavili v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsakemu drevesu smo izmerili prsni premer in ocenili razvojno težnjo, vitalnost, dolžino krošnje, poškodbe ter osutost krošenj. Na ploskvah smo izmerili tudi količino odmrlega lesa. Lesna zaloga na ploskvah je višja za 1/5 od povprečja v rastiščnogojitvenih razredih subalpinska smrekovja in smrekovja mrazišč v prisojnih legah. Na ploskvi 40 je zgradba sestoja enomernain se ni spremenila od prvega merjenja. Zgradba sestoja na ploskvi 70 se je v zadnjih petdesetih letih spremenila iz raznomerne v enomerno. Poškodbe vplivajo na vitalnost dreves. Mehanske poškodbe, osutost in dolžina krošnje močno vplivajo na debelinski prirastek.In 2007 we have repeated the measurement of trees on two research plots on Pokljuka, which were established in early fifthies of the previous century. We have measured diameters of trees and assessed their developm...

Arheološko izkopavanje srednjeveškega grobišča s stečki v Milavićih, Hercegovina

2021

Milavići: zgoraj-nekropola oz. pokopališče z območji raziskav; območje 1000 s stečki po odmiku ruše. Spodaj-grob 4, pokrov grobne kamre z apnečevimi naravno-lomljenimi ploščami; grob 5, grobna kamra z apnenčevo ploščo, položeno na prsa pokojnika; grob 6, grobna kamra iz apnenčevih plošč in skeletom; grob 7, izpraznjena grobna kamra iz apnenčevih blokov (foto: arhiv SOLMUS).

Uvajanje novih storitev v vzgojno-izobraževalne zavode

2006

In the last few years several efforts have been made to provide ICT to schools. Now, schools are better equipped with computer hardware, and time has come to introduce new services. New project team has been founded on National Institute of Republic of Slovenia for education with the following tasks: to select services to be introduced to schools, determine cost and proper ways of connecting schools and teachers together to increase the use of ICT in classroom. Some tasks will be accomplished through the pilot project, where three school centers will be equipped with new technologies and guided to use it.V zadnjih leti se vzgojno-izobraževalni zavodi (v nadaljevanju VIZ) intenzivneje opremljajo z računalniško opremo. Z boljšo opremljenostjo z računalniško strojno opremo nastopa ugoden čas za uvajanje novih storitev v šole. Najprej je potrebno nove storitve opredeliti, določiti način in stroške vpeljave le-teh v VIZ in skozi pilotne projekte odkriti načine za povezovanje VIZ in optim...

Control sampling method in Slovenia - history, characteristics and use

2009

Velike prostorske razsežnosti gozdov, njihova dolga življenjska in proizvodna obdobja, nenehna izpostavljenost biotskim in abiotskim dejavnikom ter velike potrebe po lesu so bili najpomembnejši razlogi, zaradi katerih je gozdarstvo srednje Evrope pred več kot stoletjem v gospodarjenje z njimi vtkalo načelo trajnosti. Danes to načelo, ki se praktično izraža v preprečevanju spodkopavanja njihove integritete, v gospodarjenju z gozdovi ni več edino. Nekoliko krajši čas se bolj ali manj uspešno uresničuje tudi načelo sonaravnosti (izkoriščanje naravnih sil pri obnovi in vzgoji gozdov), razmeroma novo pa je načelo večnamenskosti, s katerim se krepijo in ohranjajo različne funkcije in storitve gozdov. V skladu z njim gozdovi niso samo proizvodni objekti, marveč tudi dom številnim živim bitjem, zadrževalniki in filtri vode, objekti, ki zmanjšujejo verjetnost pojavljanja naravnih nesreč, kulturna in duhovna vrednota, itn. Vse našteto je razlog, da gozdarstvo podatke o svojih virih sistematično zbira že desetletja. V skladu z razvojem paradigem in njihovim uveljavljanjem je bilo zbiranje sprva omejeno le na podatke, kot so površina, lesna zaloga, prirastek ter drevesna sestava gozdov, že več kot dve desetletji pa se njihovo število, zaradi potreb področja in tudi naravovarstvenih potreb, nezadržno veča. V povezavi z zbiranjem podatkov je razumljivo tudi, da gozdarska praksa in znanost že zelo dolgo razvijata metode snemanja in interpretacije podatkov; sprva so bile te nestatistične, po utemeljitvi statistične teorije pa predvsem objektivne, vzorčne. Med slednjimi zelo poznana je kontrolna vzorčna metoda, ki jo je svetu prvi predstavil P. Schmid-Haas. Metoda temelji na periodičnem snemanju različnih znakov dreves na stalnih vzorčnih ploskvah z odmerjeno površino, ki so razporejene prek obračunske enote. Tak način zajemanja podatkov dovoljuje obračune po pravilih naključnega vzorčenja, ker so vzorčne enote (isto drevo ali ploskev v času) vezane, pa je mogoča tudi obravnava podatkov v smislu časovnih vrst. Kot taka je metoda pravzaprav predhodnica vseh sodobnih monitoringov. V Sloveniji ima zbiranje podatkov o gozdovih dolgo tradicijo. Kljub dejstvu, da se pred l. 1950 podatki niso zbirali za vse gozdove v državi, ni mogoče prezreti dejstva, da so se le-ti vendarle zbirali za nekdanje državne gozdove in za nekatere veleposesti in, da se je za upravljanje nekaterih izmed njih, v istem času kot npr. v Franciji in v Švici, uporabljala kontrolna metoda, ki sta jo razvijala L. Hufnagl in A. Shollmayer. Zaradi potreb po poznavanju ciljnih parametrov veliko kasneje oblikovanih gozdnogospodarskih enot, se je ta metoda v več različicah (npr. polna premerba dreves oddelkov, vzorčenje dreves po Bitterlichu) vse do uvedbe kontrolne vzorčne metode uporabljala tudi v smislu namenskega vzorčenja (purposive sampling). Bistvo tega pristopa je bilo, da se je na podlagi ocen, pridobljenih v nekaj "reprezentativnih" oddelkih, sklepalo na razvoj gozdov gozdnogospodarskih enot in razredov. Kontrolno vzorčno metodo je v Sloveniji v začetku 70. let prvi uvedel dr. J. Grilc na takratnem Blejskem gozdnem gospodarstvu. Precej kasneje, po več letih njenega preučevanja s strani prof. dr. M. Hočevarja ter njegovih ožjih sodelavcev in študentov, je bila metoda l. 1998 s Pravilnikom o gozdnogospodarskem načrtovanju uradno uvedena v slovensko načrtovanje gozdov. Slovenska gozdarska praksa ima zato danes-verjetno kot edina na svetu-na voljo izjemno gosto mrežo postavljenih in izmerjenih ploskev (več kot 100.000 na 1,247.000 ha gozdov), na katerih začenja že drugo inventarizacijo. Ker so slovenski in tuji gozdarji, delujoči na naših tleh, pomembno prispevali k razvoju izvirne kontrolne metode in ker ima njena naslednica v našem gozdarstvu pomembno mesto, ta publikacija, v kateri so prikazane njena zgodovina na naših tleh ter možnosti uporabe v gozdarstvu in zunaj njega, ni presenetljiva. Pravzaprav je presenetljivo samo to, da se je zgodila tako pozno.