Pogostost medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah na Gorenjskem (original) (raw)
Related papers
Družbeni vidiki zlorabe in nasilja: teoretske podlage za svetovalce v izobraževanju odraslih
AS: Andragoška Spoznanja, 2013
Članek je nastal na podlagi raziskave, opravljene v okviru projekta HOPE: Dajanje upanja žrtvam zlorab s poklicnim vodenjem in svetovanjem, 1 ki poteka v devetih partnerskih institucijah v Evropi in razvija podlage za izboljšanje poklicnega usmerjanja in svetovanja. Projekt izhaja iz široke definicije nasilja 2 in v izhodišču ponuja pregled stanja po posameznih nacionalnih državah: za namen projekta so bile opravljene kabinetne raziskave za pisanje nacionalnih poročil, ki so zajemala statistične podatke o povzetek Avtorica v prispevku predstavi širok pogled na različne oblike nasilja in vrste zlorab, ki kaže, da to ni le individualni, temveč tudi družbeni problem. Razišče tudi pristope, ki jih uporabljajo raziskovalci različnih ved, vključno z antropologijo in sociologijo, in poudari, da so pogosto najbolj produktivni interdisciplinarni pristopi, saj zajemajo širok nabor idej o nasilju in zlorabi in o njunem učinku na družbo kot celoto. Nadalje razišče kompleksnost vzrokov in učinkov nasilja in sklene z mislijo, da smo nasilja sposobni vsi in da se lahko kadarkoli zgodi vsakomur od nas. Zato je izjemnega pomena, da tisti, ki želijo pomagati žrtvam zlorab, ne dajejo sodb ter da se zavedajo vpliva zlorabe na posameznike in na skupnosti, v katerih ti posamezniki živijo.
Problematika vpisa otrok v vrtce s konkretnim primerom Vrtca Krkine lučke pri OŠ Vavta vas
2014
The issue of enrollment children into kindergartens with example of kindergarten Krkine lučke by OŠ Vavta vas. Preschool education is an important and sensitive scope from child point of view; child life and social development starts in kindergarten and also from parents point of view due to existence of preschool education enable to better organization of their professional and family life. The thesis is analyzing kindergartens as a part of public services that extended its role only as an educational institution. Public and private kindergartens are part of educational system, which is part of public services and an organization of public and private kindergartens is sorted in two acts, Organization and Financing of Education Act and Kindergarten Act. Professional basis for work in kindergartens is provided by national document Curriculum for Kindergartens. The thesis within its core points out problems which follows entry of children into kindergartens. Problems which are exposed by public at the most recently are analyzed. Lack of space, criteria at entry of children and prices of kindergartens are problems that follow almost all kindergarten in Slovenia. Some of the kindergartens have problems with lack of space; others have problems with criteria at entry and their explanation within decisions. Kindergarten Krkine lučke from Straža by Novo mesto is one of those kindergartens which has a lot of problems with acts which follows entry of children in kindergarten. In frame of performance of study practice I tried to help them with this problem. KEY WORDS: public services, public kindergarten, private kindergarten, space conditions in kindergartens, criteria at entry in kindergarten, kindergarten prices, acts irregularities v KAZALO VSEBINE
2022
Šola ima pomembno vlogo pri zagotavljanju telesnega in duševnega zdravja otrok. Svetovna zdravstvena organizacija otrokom in mladostnikom priporoča vsak dan vsaj eno uro gibalnega udejstvovanja. Epidemija covida-19 in ukrepi samoizolacije ter šolanja na daljavo so v veliki meri vplivali na to, koliko se otroci gibljejo. V empirični anketni raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno je bilo stanje gibalne aktivnosti učenk in učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije covida-19 na območju prekmurske regije ter kakšna izhodišča nudijo dobljene ugotovitve za prihodnja načrtovanja na tem področju. Raziskava je zajela 198 učencev. Največ učencev se je z gibalno aktivnostjo ukvarjalo pet-do sedemkrat na teden, kar so izvajali v največji meri z družino in pa sami doma. Prevladovale so gibalne aktivnosti zmerne intenzivnosti. Kljub ugotovitvi, da je bila večina osnovnošolcev v Prekmurju med epidemijo redno gibalno aktivnih, pa je viden upad organiziranih aktivnosti pod strokovnim vodstvom. V šolah je treba okrepiti interesne dejavnosti ter učence spodbujati k vključevanju vanje. Ključne besede: učenci, gibalna aktivnost, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, epidemija, covid-19 Uvod Šola ima pri zagotavljanju redne gibalne aktivnosti učenk in učencev pomembno mesto, saj poleg obveznega predmeta šport nudi tudi interesne dejavnosti, kot so šolski športni krožki, podaljšano bivanje, šola v naravi itd., ki pomembno oblikujejo učenčev razvoj (Flego 2012). V šolskem obdobju otroci začnejo obiskovati organizirane gibalne aktivnosti, med katerimi so najpogostejše rekreativne gibalne/športne aktivnosti, pojavijo pa se tudi že tekmovalno usmerjene športne panoge (Sever 2022). Za otroka je ob organizirani vadbi v šoli in interesnih dejavnostih pomembna tudi neorganizirana gibalna
Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja
2018
Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja POVZETEK V disertaciji so predstavljeni izbrani govori kostelskega nareĉja, ki se uvrńĉa v dolenjsko nareĉno skupino slovenskega jezika, in govori zahodno goranskega podnareĉja goranskega nareĉja na Hrvańkem, ki ga tradicionalna hrvańka dialektologija uvrńĉa v kajkavsko nareĉno skupino hrvańkega jezika. Z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja so govori obravnavani na treh razliĉnih jezikovnih ravneh, in sicer na fonolońki, morfonolońki in morfolońki ravni. Z geolingvistiĉno metodo so predstavljene izofone in izomorfe, ki loĉujejo oz. zdruņujejo doloĉene govore. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema in s predstavitvijo starejńih jezikovnih pojavov, ki so sluņili kot definicijski kriteriji, se je skuńalo dokazati dve hipotezi, in sicer avtohtonost obravnavanih govorov ter da je del govorov, ki se tradicionalno uvrńĉajo v zahodno goransko podnareĉje goranskega nareĉja, genetolingvistiĉno gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne kajkavskega. Vse obravnavane govore se je poskuńalo uvrstiti v dolenjsko nareĉno ploskev. Prav tako pa se je poskuńalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot (pomoņni) definicijski kriteriji. Kot dopolnitev in predstavitev metodolońkega modela za netonemske govore so bile sinhrono predstavljene samoglasnińke premene v krajevnem govoru Ravnic. Kvaliteta in kvantiteta samoglasnika namreĉ priĉata o nekdanjih naglasnih mestih in (lahko) tonemu pa tudi o kasnejńih naglasnih premikih. Starejńi jezikovni pojavi so bili vzeti za kriterij pripadnosti doloĉeni nareĉni ploskvi, tj. dolenjski nareĉni ploskvi. Mlajńi jezikovni pojavi pa so bili vzeti predvsem kot kriterij za loĉitev od ostalih okolińkih nareĉij dolenjske nareĉne ploskve in za nadaljnjo razvrstitev znotraj obravnavanih govorov. Mlajńi naglasni premiki so vsem govorom skupni, z upońtevanjem ostalih treh kriterijev pa se obravnavno obmoĉje deli na dva dela, in sicer na svoj SZ del (z govorom Delnic) in JV del. Izkazalo se je, da se z nańtetimi samoglasnińkimi in naglasnimi izofonami pokrivajo tudi nekatere soglasnińke izofone, ki so se zato izkazale za relevantne pri ĉlenitvi govorov oz. za potrditev loĉevanja na SZ in JV del. Poskuńalo se je najti tudi izomorfe, ki med seboj loĉujejo oz. povezujejo obravnavane krajevne govore. Prikazani so bili samostalnińki sklanjatveni vzorci izbranih krajevnih govorov ter obravnava posameznih sklonskih konĉnic. Zakljuĉimo lahko, da so obravnavani govori sistemski in ne izkazujejo meńanosti, zato jih lahko imamo za avtohtone govore. Dalje lahko zakljuĉimo, da obravnavani govori na obeh straneh drņavne meje glede na starejńe jezikovne pojave spadajo v dolenjsko nareĉno ploskev in da se obravnavani govori glede na nekatere mlajńe jezikovne pojave loĉujejo na dva dela, in sicer na SZ in JV del. Znotraj SZ dela pa se po istih kriterijih izloĉata govora Ĉabra in Pleńc ter Drage. Morfolońke znaĉilnosti se niso izkazale za relevantne pri loĉevanju obravnavanih govorov med seboj. Predlaga se, da se v kostelsko nareĉje vkljuĉi tudi govore na Hrvańkem, in sicer obravnavane govore Ravnic, Gerova, Ĉabra, Zamosta, Pleńc, Hrvatskega, Delnic, Gornjih Turnov, Broda na Kolpi in Ravne gore. Prav tako se predlaga, da se SZ in JV del kostelskega nareĉja loĉi na dve nareĉji, saj so govori obravnavanega obmoĉja zajeti v eno nareĉje bolj zaradi tradicije kot na podlagi natanĉne jezikoslovne analize. Tako za govore JV dela predlagam poimenovanje kostelsko narečje, za govore SZ dela pa čabransko narečje, saj poimenovanje po reki Ĉabranki najbolje zaobjema govore tega obmoĉja na obeh straneh reke. JV del, t. i. kostelsko narečje, se ņe po sluńnem vtisu loĉuje od ĉabranskega. Znotraj SZ dela je nato potrebno zamejiti ńe dragarsko obmoĉje (podnareĉje?), ki zajema krajevne govore Ĉabra in Drage. Kljuĉne besede: kostelsko nareĉje, goransko nareĉje, dolenjska nareĉna skupina, kajkavsko nareĉje, fonologija, naglas, morfonologija, morfologija Isoglosses on the contact of the Slovene dialect of Kostel and the kajkavian goranski dialect ABSTRACT The dissertation presents the selected local speeches of the Kostel dialect, which belongs to the the Lower Carniolan dialect group, and the local speeches of the Western goranski sub dialect group of the Gorski kotar dialect which the traditional Croatian dialectology places within the Kajkavian dialect. The treated speeches are the speeches of the following villages: Babno Polje, Lazec,
Spolno nadlegovanje na območjih nočnega življenja v Pomurju
2022
Povzetek V letu 2019, ko je Severno atlantsko zavezništvo (Nato) obeleževalo 70-letnico svojega obstoja, je v Sloveniji potekala obeležitev 15-letnice članstva. Ob tem je treba izpostaviti še dve obletnici, in sicer 25letnico od začetkov mednarodnega vojaškega sodelovanja Slovenske vojske in 10-letnico, odkar je bila sprejeta deklaracija o izpolnjevanju pogojev vojske za celovito integracijo v Zavezništvo. Poleg tega ima slovenska vojaška pot v Zavezništvo še nekaj drugih zanimivosti in posebnosti, ki jih na podlagi opravljenih raziskav predstavljam v prispevku. Izpostavljam razmeroma kratko tranzicijsko pot od povsem rezervne in kasneje naborniške vojske v poklicno vojsko s prostovoljno rezervo, pospešen in nedokončan proces funkcionalne profesionalizacije, uspešno integracijo v Nato in zatem dokaj neodgovorno opuščanje danih zavez v obrambnih strateških dokumentih in v Zavezništvu glede finančnih vlaganj in izgradnje zmogljivosti. Zato v razpravi izpostavljam še ključne pozitivne dosežke in primere odstopanja ter ciljev, ki niso doseženi. Ključne besede: • Slovenija • Nato • Slovenska vojska • razvojna pot • pridruževanje • integracija • polnopravno članstvo • tranzicija • transformacija •
Primerjava vzgoje in izobraževanja v javnem in zasebnem vrtcu
2017
Eden pomembnejših dogodkov v življenju staršev in otrok je odhod otroka v vrtec. Diplomsko delo s pomočjo primerjave javnega in zasebnega vrtčevskega delovanja odgovarja na vprašanja, v kateri vrtec vpisati otroka, kakšno socialno funkcijo bo vrtec predstavljal za otroka, kakšen program ponuja, kakšen vzgojni pristop ima, ali bo tovrstni vzgojno-izobraževalni pristop odgovarjal značaju otroka, v kakšni meri v vrtcu sodelujejo s starši in podobno. Podaja namreč podroben opis podobnosti oziroma razlik med javnim vrtcem Otona Župančiča Maribor in zasebnim Waldorfskim vrtcem Studenček. Z raziskavo so bile ugotovljene razlike na področju dejavnosti, temeljnih nalog vzgojiteljev, sodelovanja s starši, ki ni dosledno, in (ne)zadovoljstva zaposlenih, ki se velikokrat odraža na delu. Celostni pregled in raziskava bi staršem lahko bila v pomoč pri odločanju za določen tip vrtca, da bo ta kar se da ugodno vplival na otroka in njegov optimalen razvoj.
Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji
2021
Knjiga Mladina 2020 je utemeljena na metodološko prepričljivi raziskavi in na znanstveno utemeljen način razkriva številne ugotovitve, ki tvorijo bogato in spodbudno izhodišče za vodenje politik na področju mladine, pa tudi na širšem področju družbenega življenja.