Izzivi za identiteto Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega v sodobnem evropskem prostoru (original) (raw)
Related papers
Od stališč k socialnim reprezentacijam
2014
For a long time the concept of public opinion adhered to the notion of consensus reached by means of the majority opinion. Such representation of public opinion was close to the idea of unanimous and silent compliance with the prevailing representations, viewpoints and values. This type of conformismwent hand in hand with mass consumption and uniform power of the mass media in developed industrial societies. The socio-psychological conceptsof public opinion which follow this paradigm are today losing their relevance and are increasingly less useful. The majority agreement is giving way to a delicate balance of opinions in which the opinions of influential minorities compete with each other, while the majority opinion is a temporary resultant of these mutual influences rather than a silent norm that necessitates agreement. In this paper I emphasize socio-psychological concepts(Moscovici, Mugny, Doise) that see the shaping of public opinion as the processing of the effects of influent...
Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja
2018
Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja POVZETEK V disertaciji so predstavljeni izbrani govori kostelskega nareĉja, ki se uvrńĉa v dolenjsko nareĉno skupino slovenskega jezika, in govori zahodno goranskega podnareĉja goranskega nareĉja na Hrvańkem, ki ga tradicionalna hrvańka dialektologija uvrńĉa v kajkavsko nareĉno skupino hrvańkega jezika. Z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja so govori obravnavani na treh razliĉnih jezikovnih ravneh, in sicer na fonolońki, morfonolońki in morfolońki ravni. Z geolingvistiĉno metodo so predstavljene izofone in izomorfe, ki loĉujejo oz. zdruņujejo doloĉene govore. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema in s predstavitvijo starejńih jezikovnih pojavov, ki so sluņili kot definicijski kriteriji, se je skuńalo dokazati dve hipotezi, in sicer avtohtonost obravnavanih govorov ter da je del govorov, ki se tradicionalno uvrńĉajo v zahodno goransko podnareĉje goranskega nareĉja, genetolingvistiĉno gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne kajkavskega. Vse obravnavane govore se je poskuńalo uvrstiti v dolenjsko nareĉno ploskev. Prav tako pa se je poskuńalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot (pomoņni) definicijski kriteriji. Kot dopolnitev in predstavitev metodolońkega modela za netonemske govore so bile sinhrono predstavljene samoglasnińke premene v krajevnem govoru Ravnic. Kvaliteta in kvantiteta samoglasnika namreĉ priĉata o nekdanjih naglasnih mestih in (lahko) tonemu pa tudi o kasnejńih naglasnih premikih. Starejńi jezikovni pojavi so bili vzeti za kriterij pripadnosti doloĉeni nareĉni ploskvi, tj. dolenjski nareĉni ploskvi. Mlajńi jezikovni pojavi pa so bili vzeti predvsem kot kriterij za loĉitev od ostalih okolińkih nareĉij dolenjske nareĉne ploskve in za nadaljnjo razvrstitev znotraj obravnavanih govorov. Mlajńi naglasni premiki so vsem govorom skupni, z upońtevanjem ostalih treh kriterijev pa se obravnavno obmoĉje deli na dva dela, in sicer na svoj SZ del (z govorom Delnic) in JV del. Izkazalo se je, da se z nańtetimi samoglasnińkimi in naglasnimi izofonami pokrivajo tudi nekatere soglasnińke izofone, ki so se zato izkazale za relevantne pri ĉlenitvi govorov oz. za potrditev loĉevanja na SZ in JV del. Poskuńalo se je najti tudi izomorfe, ki med seboj loĉujejo oz. povezujejo obravnavane krajevne govore. Prikazani so bili samostalnińki sklanjatveni vzorci izbranih krajevnih govorov ter obravnava posameznih sklonskih konĉnic. Zakljuĉimo lahko, da so obravnavani govori sistemski in ne izkazujejo meńanosti, zato jih lahko imamo za avtohtone govore. Dalje lahko zakljuĉimo, da obravnavani govori na obeh straneh drņavne meje glede na starejńe jezikovne pojave spadajo v dolenjsko nareĉno ploskev in da se obravnavani govori glede na nekatere mlajńe jezikovne pojave loĉujejo na dva dela, in sicer na SZ in JV del. Znotraj SZ dela pa se po istih kriterijih izloĉata govora Ĉabra in Pleńc ter Drage. Morfolońke znaĉilnosti se niso izkazale za relevantne pri loĉevanju obravnavanih govorov med seboj. Predlaga se, da se v kostelsko nareĉje vkljuĉi tudi govore na Hrvańkem, in sicer obravnavane govore Ravnic, Gerova, Ĉabra, Zamosta, Pleńc, Hrvatskega, Delnic, Gornjih Turnov, Broda na Kolpi in Ravne gore. Prav tako se predlaga, da se SZ in JV del kostelskega nareĉja loĉi na dve nareĉji, saj so govori obravnavanega obmoĉja zajeti v eno nareĉje bolj zaradi tradicije kot na podlagi natanĉne jezikoslovne analize. Tako za govore JV dela predlagam poimenovanje kostelsko narečje, za govore SZ dela pa čabransko narečje, saj poimenovanje po reki Ĉabranki najbolje zaobjema govore tega obmoĉja na obeh straneh reke. JV del, t. i. kostelsko narečje, se ņe po sluńnem vtisu loĉuje od ĉabranskega. Znotraj SZ dela je nato potrebno zamejiti ńe dragarsko obmoĉje (podnareĉje?), ki zajema krajevne govore Ĉabra in Drage. Kljuĉne besede: kostelsko nareĉje, goransko nareĉje, dolenjska nareĉna skupina, kajkavsko nareĉje, fonologija, naglas, morfonologija, morfologija Isoglosses on the contact of the Slovene dialect of Kostel and the kajkavian goranski dialect ABSTRACT The dissertation presents the selected local speeches of the Kostel dialect, which belongs to the the Lower Carniolan dialect group, and the local speeches of the Western goranski sub dialect group of the Gorski kotar dialect which the traditional Croatian dialectology places within the Kajkavian dialect. The treated speeches are the speeches of the following villages: Babno Polje, Lazec,
2010
After the split between Stalin and Tito from June 1948 the only centre of the Yugoslav pro-Soviet movement was established abroad. "Cominformist" groups gained support and hospitality in the USSR and the countries of people's democracy. Among the functionaries of the emigrant's organizations strong personalities can be hardly found. The bunch of lower rank diplomats, state officials, army officers, students and apprentices were not able to generate a leader. The fraction struggles in the isolated communities broke out very soon and disabled most of their activities. The host party officials were looking for the suitable candidates for leading positions. In Czechoslovakia such a person was recognized in the person of Anton Rupnik, a French communist of Slovene origin, who fled to Prague in summer 1949. This paper treats the beginning of Rupnik's political career. It starts in the 1930s in Northern France in the multinational immigrant environment of miners. As a...
De institutione feminae Christianae, predgovor
Clotho
Svetost vašega življenja in vaša gorečnost za svete učenosti sta me tako ganili, da sem vam napisal nekaj o vzgoji krščanskih žena, zelo pomembni temi, ki pa je vendarle do sedaj med vso raznoliko množico učenjakov in pisateljev ni še nihče obravnaval. Kaj je namreč enako nujno kakor duhovno oblikovanje teh, ki so v vsakem življenjskem položaju naše nerazdružljive družice? Med dobrimi je naklonjenost trdna, med slabimi pa ni dolgotrajna.
Arheološki vestnik 34,, 1983
P ro ti koncu p re te k le g a sto letja so na p o d ročju K ran ja pričeli o d krivati prazgodovinske p re d m e te .2 Ob širje n ju m esta so vedno znova n aleteli n a po sam ične n a jd b e ali n a m a n jše skupine grobov, ki so se razp ro stirale po robovih s ta rih rečnih te ra s na sev ern em delu d an a šn je g a naselja, k je r se sk a ln a ti pomol m ed Savo in K okro ra z širi in p reide v ra v n in o (sl. 1). N ajdišča so vila P ra h (ob križišču S tošičeve ulice in K oroške ceste),3 Ž upančičeva vila (Stošičeva ulica l),4 stikališče ceste S ta n e ta Ž ag arja in ceste JLA (n ek d an je Jezerske in G olniške ceste),5 S trita rje v a ulica 5 (nekdaj m estna sirotišnica, M arijanišče, m ladin sk i dom),6 občinske stavbe,7 S trita rje v a ulica 8,8 M ayerjeva k le t (Mla d in sk a ulica 2),9 soseščina n ek d an jeg a pokopališča sv. K riž (danes P rešern o v gaj),10 ulica 31. d ivizije,11 Jah ačev p relaz.12 D ruga sku p in a prazgodovinskih p red m e to v je bila n a jd e n a v L a jh u ,13 blizu sotočja Save in K okre, k je r je sta re jše grobove uničilo pokopališče iz časa p reseljev an ja lju d stev ,14 in v strugi S av e pri to v a rn i P la n ik a .15 Šm id dom neva, da je bila okoli cerkvice sv. B ošt ja n a na P u n g a rtu , n a d sotočjem Save in K okre, naselbina, ki ji p rip ad ajo grobovi v L ajhu, k sev ern im skupinam g ro b o v pa naj bi sodilo nek o bližje naselje, mogoče pri d a n a šn je m m ostu čez K o k ro proti Prim skovem u, k a r pa je še vedno sam o do m n ev a.16 V bližini K ra n ja , n a desnem bregu Save, je bila n a jugovzhodnem v r h u Š m a rje tn e gore (592 m n. m.)17 še ena prazgodovinska naselb in a, na vznožju h rib a pa so gom ile.173 Pečnik je v bližini, p ri Stražišču in B itn jah , izkopal n e k a j rev n ih žganih g robov iz h alštatsk e dobe.18 T rin a jst p la n ih žganih grobov so o d krili v S tražišču (v Šm artinu) pri g ra d n ji šole le ta 1898,19 z G o ren je S a v e pa poznam o železno sulico.20 P rv e sledove p razgodovinske n aselb in e so v K ran ju odkrili le ta 1953 ob razisk o v a n ju staro slo v an sk eg a pokopališča ju žn o od fa rn e cerkve. Izbor gradiva je objavil S. G abrovec.203 V članku obdelujem prazgodovinske n a jd b e z iz k o p av an j v le tih 1969, 1972 in 1973. Vodil jih je kustos G orenjskega m uzeja A. Valič. T a k ra t so razisk ali področje vzhodno, zahodno in severno od farne cerkve (sl. 2). P razgo d o v in sk i o stan k i so bili m očno prem ešani in uničeni za ra d i staroslovanskega in k asnejšega pokopališča. Severno od cerkve je bilo 13 poškodovanih žganih grobov. Š irijo se n a sever, pod sosednjo hišo.21 Severno od cerkve, n a nekoliko širšem področju, je bila tu d i večina n aselbinskih najdb (k v ad ra n ti 14-22, 24; T. 1-5; 7-26: 1-14), ki številčno daleč p rekašajo 1 Članek je p rire je n a sem inarska naloga iz prazgodovinske arheologije n a Filo zofski fakulteti v L jubljani. Naloga je bila zaključen a konec leta 1981, zato v glav n em ni upoštevana novejša literatu ra. K ustos G orenjskega m uzeja v K ran ju A ndrej Valič mi je p rijazn o omogočil risan je, delo na gradivu in objavo. Za strokovno pomoč se zahvaljujem m entorjem a asist. mag. Bibi T eržan in prof. dr. S tanetu G abrovcu ter k n jižn ičarju In štitu ta za arheologijo ZRC SAZU D raganu Božiču. D ragica K nific-L under je izdelala načrte in delom a popravila tabele. Sl. 2: Iz k o p a v a n je ob fa rn i cerkvi v K ra n ju le ta 1969, 1972 in 1973. Lega k v a d ra n to v in položaj grobov. M 1 : 400. Abb. 2: A usgrabungen an der P fa rrk irch e in K ra n j in den Ja h re n 1969, 1972 und 1973. Lage der Q u ad ran ten u nd S ituation der G räber. M. 1 :400. n a jd b e iz vzhodne (k v a d ra n ti 30, 32, 36; T. 6: 24-29) in zahodne okolice cerkve (k v a d ra n ta 3, 4; T. 6: 1-23). V k ljučila sem tu d i nekaj predm etov, n a jd e n ih le ta 1953 (T. 26: 15-17), k i so že bili o b jav ljen i.20a P la s t s prazg o d o v in sk im i o stan k i je bila ta k o poškodovana, da sem se pri časovni določitvi in p ri tem , k aj sodi k n aselb in i in kaj h grobovom , lahko n a slo n ila le n a p rim e rja v o z dru g im i najdišči. ZN A ČILN O STI K ER A M IČ N IH NAJDB Oblike-L atvice in sklede so poleg loncev n ajp o gostejša oblika. Sklede z n av zn o te r zap o g n jen im u stje m im en u jem la tv ice.22 V glavnem so dobro iz delane, iz dokaj p rečiščene g lin e in pogosto z zglajeno površino. B arv e so različn e : od o ra n ž n o ru m e n e p re k rja v ih to n o v do bleščeče črne. P r a v tak o so razn o lik ih oblik. L atv ice z u stje m (T. 9, 10: 1-13, 17), ki je bolj izrazito zapognjeno n av zn o ter, so la h k o globoke ali nizke. Redko so o k rašen e: z b ra
Vloga identitetnih kapitalov v razvoju aktivne odraslosti v globaliziranih družbah
Andragoška spoznanja, 2017
V članku razpravljamo o učinkih globalizacije na spremembo življenjskih potekov. Izhajamo iz teze, da individualizacija in destandardizacija življenjskega poteka terja od ljudi večjo pripravljenost za odgovorno načrtovanje življenja. Predvsem prehodi iz mladosti v odraslost postajajo nejasni in fleksibilni, kar spreminja tudi obdobje odraslosti. Posledično je odraslost izgubila mnogo svojih stabilnih struktur vlog in tradicionalnih pomenov ter postaja vse bolj psihološki pojav. Vse to pa seveda pomeni, da imajo zdaj odrasli opravka s ključnim identitetnim delom, prej rezerviranim za obdobje mladosti. Tu ima pomembno vlogo izobraževanje odraslih, ki je postavljeno pred nove izzive in naloge. Poleg izobraževanja za delo (dokvalifikacije, prekvalifikacije) ima izobraževanje odraslih vedno bolj pomembno socialno funkcijo (socialno in tehnološko vključevanje, pridobivanje novih socialnih kompetenc za razumevanje družbenih dogajanj) in posebej psihološko funkcijo (razvoj »identitetnih kap...