Semantično polje ljubezni in strahu v treh starejših in zadnjem slovenskem prevodu Pete Mojzesove knjige (original) (raw)

Thoughts on Older Romance Elements in Slovenian and Other South Slavic Languages (Part 1)

Jezikoslovni zapiski, 2015

Tema članka je primerjava značilnosti starejših romanizmov v slovenščini z značilnostmi istovrstnih izposojenk v drugih južnoslovanskih jezikih. V prvem delu avtorica obravnava pred 12. stoletjem prevzeto besedje v slovenščini in hrvaščini, pri čemer posveča posebno pozornost merilom razlikovanja med pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi.

Jezikovna uresničitev sorodstvenih metafor v slovenščini

2011

Kognitivni semantiki, ki proučujejo konceptualne metafore, navajajo za mentalno področje sorodstva deset temeljnih konceptualnih metafor, imenovanih sorodstvene metafore (angl. kinship metaphors). Z gradivom, zbranim iz korpusa FidaPlus, v prispevku preverjamo, koliko in na kakšen način so te konceptualne metafore uresničene v slovenskem jeziku. Posebej je izpostavljeno tudi razmerje med naravnim (npr. mati) in slovničnim (npr. previdnost, modrost) spolom. Cognitive semantics, which researches conceptual metaphors, describes ten basic kinship metaphors. Using material taken from the corpus FidaPlus, we will evaluate to what extent these conceptual metaphors are realised in Slovene. A particular emphasis will be placed between natural (e.g. mati) and grammatical (e.g. previdnost, modrost) gender.

Trubadurski kult oblike kot jezikovnega ekvivalenta ljubezni

1998

R azpravo je zgrajena na dvojni analizi staroprovansalske trubadurske lirike 12. in 13. stoletja: po eni strani posku ša izluščiti form alne značilnosti p esn i ških ohlik in zvrsti, p o drugi strani p a na podlagi obstoječih lingvističnih, literarnozgodovinskih, socioloških in psihoanalitičnih raziskav posku ša defi nirati bistvo t. i. »dvorske ljubezni«, da bi dognala, ali obstaja korelacija m ed form alnim i razsežnostm i pesniškega jezika trubadurjev in naravo njihovega pojm ovanja in opevanja ljubezni. Analiza ugotavlja, da je hrepenenje te meljni m otor trubadurskega kulta izvoljene Hame in d a je p red p o g o j d vo r ske ljubezni njena načelna neuresničljivost. Vzporedno s procesom idealiza cije Dame se dogaja tildi čedalje m očnejša kristalizacija slogovnih lokov (komunikativni trobar len in herm etični trobar clus) ter diferenciacija p esn i ških zvrsti, kjer ljubezenska pesem (canso) zavzem a hierarhični vrh in so ji druge zvrsti podrejene. Posebne pozornosti so deležni načini vezave kitic s />omočjo rim ter dram atičen razvoj različnih načinov rimanja, ki pom eni začetek in obenem nepreseženi vrhunec umetnosti rime v evropski poeziji Na podlagi form aln e analize kitičnih in pesem skih oblik se odpirata dve možni interpretaciji izvora trubadurske lirike: krščanska liturgična pesn iška oblika trop oz. versus ali p a vpliv arabske erotične lirike, konkretno m ozarabske pesniške oblike žeje! A naliza na različnih ravneh ugotavlja, da j e umetnost pesm i za trubadurje identična umetnosti ljubezni ter d a je razvoj form aln ih postopkov v trubadurski liriki 12. in 13. stoletja vzporeden čedalje m očnejši idealizaciji izvoljene D am e v razvoju koncepta dvorske ljubezni. * * * O čistem niču pojem spev: ne sebe ne s\'eta ne bom načel, ljubezni in mladosti ne bom pel, saj sem sred spanca ta nič opevali začel na hrbtu vranca. Ne vem, kdaj je moj rojstni dan, nisem vesel ne poklapan, lu nisem tuj in ne doma, drugače pač ne znam, saj vila me ponoči je povila, tam visoko vrh gora. Ne vem, kdaj bdim in kdaj so sanje, naj mi kdo rcizloii lo stanje. Srce se krči v bezanje od strašne teže; požvižgam se na vse te marnje, zares, pri sežem! Bolan sem, vidim se v trugi, o smrti vem samo od drugih; k zdravniku moram v tej muki, a h kateremu ? Le gre na bolje, k dobremu, in k slabemu, če gre po zlu.

Poznavanje in raba frazeologije med slovenskimi dijaki

2018

Magistrsko delo se ukvarja z razvijanjem frazeološke zmožnosti v slovenskem gimnazijskem izobraževanju. V prvem delu so predstavljene ugotovitve analize učnega načrta pri slovenščini v gimnazijskem izobraževanju in veljavnih učbenikov. Analiza skuša predstaviti cilje razvijanja frazeološke zmožnosti, ki jih zastavlja učni načrt, primerjavo z njihovim uresničevanjem v učbenikih ter vsebine in metode, s katerimi je njihovo uresničevanje predvideno. V drugem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v štirih slovenskih gimnazijah med dijaki prvih in četrtih letnikov. Rezultati kažejo razmerje med poznavanjem in rabo frazeologije po končanem osnovnošolskem in po končanem srednješolskem izobraževanju. Z njimi skušam ugotoviti, kakšna sta poznavanje in raba frazeologije med dijaki prvih in četrtih letnikov, ter jih primerjati z rezultati ankete, izvedene leta 1987, objavljenimi v Kržišnik (1990a). Interpretacija rezultatov deloma opozarja tudi na nekatere oblikovne in po...

Raba jezikovnih virov in Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine med študenti prevajalstva

Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research

V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajal­skih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanje­ni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezi­kovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajal­skega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s po­močjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacij­skega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativn...

Filmska adaptacija novele "Tistega lepega dne

2018

Tistega lepega dne je zgodba o burkaških prebivalcih primorske vasi sredi italijanske okupacije. Kosmačeva novela in Štigličeva filmska adaptacija odpirata vprašanja o prenosu iste zgodbe v drug medij. A primerjave med literarno in filmsko zgodbo ne delamo zaradi enostavnosti, marveč iščemo razlike med obema medijema ter ju skušamo razumeti v kontekstu časa nastanka.The film \u27Tistega lepega dne\u27 is a story about buffoonish inhabitants of a village in Primorska region set in the time of Italian occupation. Novella written by Kosmač and film adaptation made by Štiglič raise questions on the transfer of the same story through a different type of medium. We are not making the comparison between literary and film story because of its simplicity, however we are looking for the differences between both mediums and at the same time we are trying to understand them in the context of the time of the origin

The motive of family relations in Slovenian youth literature in the form of picture books

2016

The theoretical part of the thesis defines the family and family relations, which are divided into four main sections; the relations between the parents, the relations between children and parents, the relations between the siblings and the relations between the adopted children and surrogate parents. It describes the most common problems of modern families, which affect family relations and are commonly found in selected Slovenian youth literature works. The second spectrum of the theoretical part presents originality in picture books and their typology by Marjana Kobe and the characteristics of the short stories in the form of picture books. It includes the biographies and bibliographies of the main literary artists of the written word, Sasa Vegri and Svetlana Makarovic. The empirical part analyzes Sasa Vegri's and Svetlana Makarovic's opus. They are the main writters that connect to the theme of family and relations, but each in its own unique way. Works of other Slovenia...