Human Right to Water and Business (original) (raw)

Voda in človekova pravica do vode postaja aktualno in pereče vprašanje tega stoletja tudi v razpravah o družbenih dimenzijah globalizacije. Največji izziv za sedanjo globalizacijo je, da bi pri vsej družbeni razsežnosti postala skupaj z globalnim vladanjem-upravljanjem (global governance) pozitivna sila. To pa pomeni enakomerno porazdelitev svetovnega bogastva in posledično s tem globalno solidarnost, vključenost, odgovornost in participacijo vseh vpletenih (globalnih) akterjev. V tem okvirju magistrsko delo trdi, da pomanjkanje družbene dimenzije v procesu globalizacije in pomanjkanje dobre globalne vladavine-upravljanja vodi do (globalne) krize z vodo in s tem je človekova pravica do vode kršena. Analiza in razprava o človekovi pravici do vode je v tem raziskovalnem delu uporabljena kot primer, s pomočjo katerega naloga raziskuje, prikazuje izzive in neravnovesja v trenutno prevladujočem globalnem sistemu neoliberalnega kapitalizma. Človekova pravica do vode je uporabljena tudi za pospešeno razpravljanje in razumevanje odnosa med človekovimi pravicami in biznisom. Ta odnos pa je za nalogo ključnega pomena, saj podaja razumevanje delovanja globalizacije. Znotraj nje bi spoštovanje človekovih pravic lahko predstavljalo del rešitve, ko govorimo o pomanjkljivostih, nepravilnosti, vrzelih globalnega vladanja-upravljanja in kjer lahko biznis s spoštovanjem človekovih pravic prispeva k trajnostnemu razvoju (Hamm 2011). Sedaj živimo v globaliziranem svetu in v času številnih globalnih kriz (ekonomskih, političnih, kot tudi v času kriz s hrano, energijskimi viri in podnebnih sprememb), ki spodbujajo razmišljanje in vprašanja o trenutnem kapitalističnem sistemu in njegovih neoliberalnih principih. Ta globalni val kriz nas opozarja, da moramo uporabiti drugačen pristop, ki temelji na ljudeh in njihovem razvoju (UNCTAD 2010). Raziskovalno vprašanje, ki ga preučujem v svojem magistrskega delu je, kako in na kakšen način lahko "pristop do razvoja temelječ na človekovih pravicah" (HRBAD), znan tudi kot pristop, temelječ na ljudeh ali participativni pristop, pripomore in zagotovi večjo, boljšo skladnost biznisa s človekovimi pravicami, tudi ko gre za človekovo pravico do vode. Povedano drugače, kako je dostop do vode povezan z globalnim vladanjem-upravljanjem in kako je lahko HRBAD del rešitve globalnega vladanja-upravljanja, ko govorimo o človekovi pravici do vode. Zato magistrska naloga analizira vse bolj rastočo globalno neenakost in obravnava strukturne probleme ter razmerja moči v okviru globalnega vladanja-upravljanja. Predstavlja in analizira odnos med biznisom in človekovimi pravicami, njuno povezanost in problematiko. Uporaba osnovne teorije HRBAD pa bo prikazala, kako je lahko ta odnos med biznisom in človekovimi pravicami dobro izveden in upravljan, da deluje na najboljši možni način, saj lahko vodi tudi k uresničitvi in spoštovanju človekove pravice do vode. Zato verjamem, da "HRBAD pomeni opolnomočenje manj privilegiranih skupin, izziv zatiranju in izključevanju, kot tudi spreminjanje samih razmerij moči" (Uvin 2007). Kot je nakazano, bom v magistrskem delu skušala preučiti vprašanje globalnega upravljanja voda skozi perspektivo odgovornosti in obveznosti biznisa do režima človekovih pravic. Cilj, namen raziskave je celovito prikazati in analizirati obstoječi obseg odnosa med biznisom in človekovimi pravicami v okviru globalnega vladanja-upravljanja skozi objektiv človekove pravice do vode.