Historična karakterizacija krajine (original) (raw)

Historični značaj krajine Bistvena razlika med tradicionalnim in sodobnim varstvom dediščine je v razumevanju, komu varstvo služi. Tradicionalno varstvo temelji predvsem na prepričanju, da je njegov cilj fizična zaščita posamičnih kulturnih spomenikov pred propadanjem in pred spremembami, ki jih prinašata čas in sodobni način življenja. V primerjavi s tradicionalnim se v sodobnem varstvu širi predvsem obseg sodelujočih, poleg stroke tudi na lokalne skupnosti, civilno družbo… Toda prenos teh načel v prakso ni enostaven, še najmanj ko ga želimo uporabiti za celotno kulturno krajino. Kulturna krajina je eden draguljev kulturne dediščine Slovenije. Vendar pokrajino vse prepogosto podcenjujemo, ko pozornost usmerjamo na posamezne spomenike dediščine. Še posebej pogosto spregledamo historično vrednost pokrajine ali jo celo zamenjujemo za naravne lepote. Tako Slovenci na primer pogosto zamenjujemo obširne gozdove, katerih današnja razprostranjenost je plod več stoletnega intenzivnega gospodarjenja s pokrajino, za naravne lepote. Historični značaj krajine (ang. Historical landscape characterization) so razvili v Angliji v 1990-tih v tesni povezavi z evropsko konvencijo o krajini, ki jo je leta 2003 ratificirala tudi Slovenija. Evropska konvencija o krajini daje vsebinski okvir opredeljevanju historičnega značaja krajine. Opredeljevanje historičnega značaja lahko razumemo kot učinkovito in v Evropi še nepreseženo metodologijo za implementacijo omenjene konvencije, ki v Sloveniji še nima lastnega pravnega dokumenta. Namen te metodologije je pripraviti objektivno in preverljivo osnovo za usmerjanje posegov v prostor, predvsem na podeželju . Opredeljevanje historičnega značaja krajine je močno orodje, ki omogoča razumevanje pokrajine kot celote in nam pomaga pri usmerjanju bodočih posegov. Pri tej metodi pokrajino obravnavamo kot artefakt in jo, podobno kot to počno krajinski arhitekti, v celoti razdelimo na površine glede na historični značaj. Na primer: • pravilno razdeljena polja (pred - srednjeveška starost); • polja razdeljena na proge (srednjeveška starost); • postopno izkrčena polja (posrednjeveška starost)... Rezultat je na GIS-ih temelječ interaktiven opis historične dimenzije - časovne globine - ki okarakterizira obstoječo pokrajino. Namenu in ciljem so prilagojene tudi osnovne značilnosti historičnega značaja krajine: • gre za metodologijo "velikega merila", s katero lahko majhna skupina strokovnjakov opredeli historični značaj ozemlje celotne Republike Slovenije v 3-eh do 4-ih letih; • rezultat so poligoni, ki določajo historični značaj - časovno globino - obstoječe pokrajine (npr. poljske površine srednjeveške starosti) in kontinuirano pokrivajo celotno ozemlje in ne le posamezne "spomenike"; • osnovni viri za kabinetno delo so sodobna pokrajina, historični zemljevidi in obstoječe podatkovne zbirke o preteklih in sodobnih pokrajinah; • končni dokument (v obliki spletnih GIS-ov ali tiskanih zemljevidov) je namenjen širokemu spektru strokovnjakov, ki načrtujejo posege v prostor; • končni dokument tako vsebinsko kot po namembnosti ne zamenjuje temveč dopolnjuje obstoječi register kulturne dediščine. Ištitut za arheologijo ZRC SAZU in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z Birmingham Archaeology, University of Birmingham vas vabijo na predstavitev Historični značaj krajine. Skupaj z gosti iz Anglije vam bomo predstavili razvoja in uporabo te metodologije v Angliji, uspešno "presaditev" metodologije v povsem drugačno okolje pokrajine v Texasu ter pilotski primer uporabe v Sloveniji. 9.00 - 9.30 Uvodi pozdrav, dr. Damjana Pečnik, v.d. generalne direktorice ZVKDS 1.del, Historični značaj krajine v Angliji in ZDA 9.35 - 10.20 Dr. Henry Chapman Birmingham Archaeology, University of Birmingham, Director of IBM Visual and Spatial Technology Centre (VISTA) Historical Landscape Characterization in Englad: History, Practical Use, Further Development. 10.20 - 10.50 Professor Vince Gaffney (via Skype) Director of Research and Knowledge Transfer, College of Arts and Law, University of Birmingham One Land - Many Landscapes: the Fort Hood (Texas) Landscape Characterisation (HLC) Project . 10.50 - 11.10 Shane Kelleher (via Skype) Assistant Project Manager Built Heritage and Conservation Urban HLC: the Church Square Case Study. 11.10 - 11.30 Premor 2. del, Možnosti implementacije HKK v Sloveniji 11.30 - 11.45 Sneža Tecco Hvala, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Arheološki informacijski sistem 11.45 - 12.00 ? Register nepremične kulturne dediščine 12.00 - 12.15 ? Evropska konvencija o krajini in z njo povezana zakonodaja 12.15 - 13.00 Dr. Benjamin Štular Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Historični značaj krajine v Sloveniji (Kobarid z okolico); metodologija, neodvisno preverjanje rezultatov, uporabnost. 13.00 - 14.30 Vodena diskusija, moderatorka Barbara Nadbath Vodja centra za preventivno arheologijo