THEOREM FOR CHANGE OF THE RIGID BODY GENERALIZED IMPULSE (original) (raw)
Related papers
Teorija novega svetovnega sistema
2014
Teorija novega svetovnega sistema Teorija svetovnih-sistemov, ki jo je razvil Immanuel Wallerstein, temelji na preučevanju sveta kot celote in ne posameznih držav ali celin, ločenih drug od drugega. Po tej teoriji naj bi v naslednjih petdesetih letih bili priča koncu kapitalizma in oblikovanju novega sistema. To je možno dokazati tudi s kondratjevskimi cikli, ki so dolgi ekonomski cikli in pokažejo kako se proizvodnja giblje v kapitalističnih državah in kako po stopnji rasti vedno pride do stopnje padca in recesije. Če bi bili postavljeni v pozicijo, ko bi izbirali karakteristike drugačnega sistema, bi lahko izhajali iz vsega kar smo se v zgodovini naučili. Zato bi tudi temeljito premislili o človekovih pravicah, posameznikovi svobodi, vlogi privatne lastnine, vzpostavitvi večje pravičnosti in solidarnosti. Če bi izbirali sistem izven Rawlsove tančice nevednosti bi nedvomno izbrali sistem, ki bi bil za vse enakopraven in pravične. Pri izbiranju drugačnega sistema je enako pomembna drugačna ekonomska ureditev in družbeni odnosi med ljudmi. Ključne besede: svetovni-sistemi, kondratievski cikli, ideologija, svoboda, privatna lastnina. New world system theory The world-system theory developed by Immanuel Wallerstein is based on studying the world as a whole and not specific countries and continents, separated from one another. Based on this theory in the next fifty years we will witness the fall of capitalism and constructing of new world system. This can also be proved with kondratiev cycles, which are long-wave economy cycles and show how economy in capitalist countries changes from the phase of growth to the phase of depression. If we would be put in a situation, where we could chose characteristics of the new system, we could evaluate everything we have learned from history. Everything from human rights, individual freedom, private property, solidarity and equity could bet taken in to consideration. If we would choose from Rawls veil of ignorance, we could definitely choose a more just and equal system. When choosing a different system, it is equally important an alternative economy and relations in the society.
Smernice za oživljanje 2010 Evropskega sveta za reanimacijo Del 1. Izvršni povzetek
2010
Prevod tega dokumenta je v sodelovanju z Evropskim svetom za Reanimacijo (ERC) pripravil Svet za reanimacijo pri Slovenskem združenju za urgentno medicine (SloRS). Pri prevajanju so sodelovali: prim.mag.Dušan Vlahovid dr.med. (urednik) specialist anesteziologije in reanimatologije UKC Ljubljana Peter Poredoš dr.med specializant anesteziologije in reanimatologije UKC Ljubljana Primož Gradišek dr.med. specialist anesteziologije in reanimatologije UKC Ljubljana Marko Zelinka dr.med. specialist družinske medicine SNMP, ZD Ljubljana Jelena Vilman dr.med specialist anesteziologije in reanimatologije SB Jesenice Hugon Možina dr.med. specialist internist IPP, UKC Ljubljana Petra Kaplan dr.med. specialist internist IPP, UKC Ljubljana Ivan Vidmar dr.med. specialist pediater UKC Ljubljana Ana Prislan dr.med specialist pediater UKC Ljubljana Borut Kamenik dr.med. specialist internist UKC Maribor Lea Andjelkovid dr.med specializant anesteziologije in reanimatologije UKC Ljubljana Monika Grünfeld dr.med. specialist družinske medicine PHE, ZD Kranj Prof.dr.Aleksander Manohin dr.med. (lektor) specialist anesteziologije in reanimatologije UKC Ljubljana Kazalo stran Uvod Povzetek glavnih sprememb iz leta 2005 Epidemiologija in izhod po srčnem zastoju Od znanosti k smernicam Veriga preživetja Temeljni postopki oživljanja za odrasle Zdravljenje z elektriko: avtomatski zunanji defibrilatorji (AED), defibrilacija, kardioverzija in srčno vzpodbujanje Dodatni postopki oživljanja za odrasle Začetna oskrba akutnega koronarnega sindroma (AKS) Postopki oživljanja otrok Oživljanje novorojenčka ob rojstvu Srčni zastoj v posebnih okoliščinah Principi izobraževanja pri oživljanju Etika oživljanja in odločitve o koncu oživljanja Reference Uvod
2019
Uvod: Raztezanje je najpogostejša metoda, ki se uporablja za izboljšanje gibljivosti. Najbolj razširjena je uporaba statičnega raztezanja in raztezanja s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije. Raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije vključuje aktivne mišične kontrakcije agonističnih in/ali antagonističnih mišic z namenom zmanjšanja živčne aktivacije agonističnih mišic in njihove sprostitve, kar omogoči večji razteg agonističnih mišic. V teoriji naj bi bilo raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije učinkovitejše od statičnega raztezanja, saj aktivira senzorične receptorje v mišicah. Poleg primerjave s statičnim raztezanjem je potrebno učinke tega raztezanja primerjati tudi z drugimi tehnikami (mišično energetske tehnike, balistično raztezanje, ciklično raztezanje), saj še ni jasno, katera tehnika je najučinkovitejša za povečanje dolžine mišice. Namen: Primerjati akutne učinke raztezanja s tehnikami proprioceptivne...
Strokovno stališče Združenja za anesteziologijo in intenzivno medicino o uporabi sugamadeksa
Slovenian Medical Journal, 2018
Strokovno stališče združenja za anesteziologijo in intenzivno medicino o uporabi sugamadeksa 281 Strokovni članek 1 anesteziologija in intenzivna terapija operativnih strok, kirurška klinika, Univerzitetni klinični center ljubljana, ljubljana 2 oddelek za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin, Spošna bolnipnica Celje, Celje 3 oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor 4 anesteziologija in intenzivna terapija operativnih strok, Sektor operativnih dejavnosti,
Andragoska Spoznanja, 2013
tHe invisible effect of tHe plYa programme comparison of selected results of the evaluation of the programme in 2002 and 2010-abstract It is interesting to note that key competences are becoming an important issue in adult education. Although the European Council of the European Union has created a European reference framework of key competences, the member states are expected to adapt the proposal to cultural and educational specificities of their countries. However, in various adult education programmes key competences are defined and developed in a very different way. In this paper, we focus on key competences by comparing the evaluations of the program Project Learning for Young Adults (PLYA) implemented in the years 2002 and 2010. In conclusion we consider the evaluation of different approaches to the PLYA programme, taking into account its effects on the development of key competences.
9th Scientific Conference" Globalisation of Culture
Management, 2009
The 9th scientific conference titled Globalisation of Culture, which was organised by the Political Science Research Centre (PSRC) from Zagreb, was held in the middle of October 2008 at the University of Dubrovnik. 20 selected papers cast light on different aspects of mutual ...