Uvod v odrast: Dobrodošli na prehodu v svetlo 21. stoletje odrasti / Editorial: Introduction to Degrowth: Welcome to the Transition to the Bright 21. century of Degrowth (original) (raw)
Related papers
Thoughts on Older Romance Elements in Slovenian and Other South Slavic Languages (Part 1)
Jezikoslovni zapiski, 2015
Tema članka je primerjava značilnosti starejših romanizmov v slovenščini z značilnostmi istovrstnih izposojenk v drugih južnoslovanskih jezikih. V prvem delu avtorica obravnava pred 12. stoletjem prevzeto besedje v slovenščini in hrvaščini, pri čemer posveča posebno pozornost merilom razlikovanja med pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi.
Humanistika O Antihumanistiki by Oskar Ban Brejc
Radio Student FM 89.3, 2021
Review of Slovenian translation of The Terraforming. "While reading the book, which we will focus on in today's Humanities, the author of this article has fallen into doubt in some places; the first problem that arose was that the author of the article was a member of the Editorial Board for Culture and the Humanities, and the second was that its editor tactfully included the article in the Humanities section . Why there is embarrassment in this will be clear from the following quotes from the book Terraforming Sociologist and Theorist Benjamin Bratton . Already in the preface, Bratton writes: " Culture is ecologically more wasteful than science ." And a little further on: " The Terraforming Projectit involves a distrust of the belief that what we call ‘culture’ means a unique good in itself, that culture is an area that is qualitatively different and elevated above general biosemiotics. "
Andragoška spoznanja, 2005
Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovskoorganizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor-na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov-razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav-Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlastije obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove. Kljucne besede: univerza, bivalno in ucno okolje, bivalno-ucne skupnosti, studentski domovi, studentske subkulture, hedonizem Prispevek se opira na izsledke obseznejse raziskave o spremembah v vsakdanjem bivalnem in zivljenjskem okolju v casu, ko vstopamo v druzbo znanja. Se posebej se osredotoca na spremembe v univerzitetnem okolju glede na bivanje in dejavnost studentov. 0 SPROSCANJU PROSTORSKE IN CASOVNE VEZANOSTI UNIVERZITETNEGA IZOBRAZEVANJA Kot razvojna usmeritev se pri nas vsaj deklarativno pouda1ja, da sije treba s spodbujanjem ustva1jalnosti ins prizadevanji za inovativnost zagotoviti prezivetje v vse bolj tekmovalnem svetu. v praksi pa razkrivamo stevilna odstopanja od tega. Druzboslovna Iiteratura sicer ze dalj casa, se posebej pa v zvezi s pospeseno informatizacijo in globalizacijo, nakazuje temeljne paradigmatske spremembe. Ucenje oziroma izobrazevanje se pojavlja kot sestavina nove vizije zivljenjskega okolja. Znani so ze pozivi, da je treba ucenje v informacijski dobi dosti sirse pojmovati in ga niti vsebinsko niti prostorsko niti casovno ne zamejevati na tisto, ki se dogaja v predavalnicah, ucilnicah, na fakultetah, univerzah ipd. Institucional
Ekonomičnost pripovedovanja. Slovenska in srbska kratka proza v drugi polovici 19. stoletja
Primerjalna Knjizevnost, 1988
Študija obravnava predvsem razlike m ed slovensko »značajevko«, obrnjeno k osebni problem atiki, in srbsko vaško povestjo (seoska pripovetka), k i upodablja socialno, krajevno in zgodovinsko pogojeni tip člove ka. Srbske povesti so opazno daljše, ju n a ki postavljeni v prostor, k i je ši roko zasnovan, pisatelj jim pogosto prepusti besedo, tako da v pripove dovanje vnašajo počasni epski ritem in kolokvialno ter socialno diferen ciran jezik. Ala koncu študije so om enjene še druge razlike m ed sloven sko in srbsko kratko prozo, k i zadevajo način afirmacije lastnega naroda, upiranje starejšim m odelom pripovedovanja ali njihovo povzemanje, deli tev na elitno in neelitno literaturo ter odnos do artificialnosti.