OPERA MAGNA – Salomonove Visoke pesmi (original) (raw)

Slovenska Operna Ustvarjalnost in Slovenski Roman

Od za~etkov slovenskega opernega ustvarjanja do leta 1980 sta bili na podlagi slovenskega romana uglasbeni le dve operi (R. Savin, Lepa Vida in M. Poli~, Deseti brat). V referatu se spra{ujem, ali je taka {tevilka majhna v primerjavi z evropsko operno produkcijo, nastalo po romanesknih predlogah. Savinovo in Poli~evo delo postavim najprej v kontekst zvrsti drame lyrique, ki je prispevala najve~ opernih predelav romanov, pri ~emer pridem do sklepa, da je pravi glasbeno-zgodovinski kontekst, znotraj katerega moram razumeti Savinovo in Poli~evo ustvarjanje, kriza operne zvrsti na za~etku 20. stoletja, izhod iz katere je predstavljala t. i. literarna opera. Zato sklep prina{a dvoumno ugotovitev, da je bolj vpra{ljivo, zakaj ni nastalo ve~ slovenskih literarnih oper kot zakaj se ni ve~ slovenskih skladateljev lotilo operne obdelave slovenskega romana. Slovene opera, libretto, literary model, drame lyrique, Literaturoper, R. Savin, Lepa Vida, Mirko Poli~, Deseti brat Razmerje, zapisano v ...

Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)

Jezikoslovni zapiski, 2015

Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 198) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega gorjanskega govora. V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/razporeditve fonemov in njihovih polozajnih različic/alo-fonov ter prozodemov, v tretjem delu je prikazan izvor fonemov in prozodemov.

Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje srednjeprleškega govora Juršincev v Slovenskih goricah (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 378), tako da je v prvem delu predstavljen inventar fonemov in prozodemov tega govora, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic ter prozodemov, v tretjem delu pa je prikazan njihov izvor. Govor v zadnjih letih odpravlja kvantitetno opozicijo na naglašenih samoglasnikih, saj je zaradi razvoja različnih kvalitet dolgih in kratkih samoglasnikov kvantitetna opozicija postala nepotrebna.

Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžičem (SLA 204)

Jezikoslovni zapiski, 2015

Fonološki opis govora kraja Lom1 (Slovenski lingvistični atlas, točka št 204) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega lomskega/lomenskega govora (gre za fonetični prikaz fonemov). V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/ razporeditve fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem deluje prikazan izvor fonemov in prozodemov. A

Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje (Maribor 2001)

Jezikoslovni zapiski, 2015

V članku je predstavljena monografija mariborske dia-lektologinje Mihaele Koletnik Slovenskogoriško narečje, kije kot 12. knjiga iz zbirke Zora izšla pri Slavističnem društvu Maribor. V njej avtorica predstavlja rezultate svojega večletnega raziskovanja gla-soslovne, oblikoslovne in skladenjske ravnine panonskega slovensko-goriškega narečja ter utemeljuje njegovo delitev na dve podnarečji, na vzhodno in zahodno na podlagi kolikostnega nasprotja med stalno dolgimi ter staro- in novoakutiranimi samoglasniki.

Med telesom in razumom. Izvajalec klasične glasbe v postmodernizmu

Musicological Annual

There are three ideal types (Max Weber) of a western classical music performer. These types describe the performer’s relationship to composer, musical work and audience. The romantic virtuoso uses music as a means to impress audiences with his personality and corporeality. On the contrary, personality and corporeality of the modernist virtuoso must remain hidden in order to highlight the musical work (Lydia Goehr), which is the result of the composer’s intellectual work. In accordance with the general features of postmodern era, the postmodern virtuoso combines and mixes characteristics of previously existing types (pasticcio, palimpsest). This type is also highly defined by the incorporation of postmodern art into the system of late capitalism and the postmodern loss of the specificity of aesthetic experience (Fredric Jameson).

Fonološki opis govora Krope (SLA 202)

Jezikoslovni zapiski, 2015

Glasoslovje govora Krope na Gorenjskem (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 202) je predstavljeno v oblikifonološkega opisa, kakršna se je pri nas uveljavila po izdaji fonoloških opisov govorov, zajetih v mrežo za OLA (Fonološki opisi, Sarajevo 1981). Tako je v prvem delu predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic/alofonov ter prozodemov, v tretjem delu je prikazan izvor fonemov in prozodemov, in sicer glede na izhodiščni splošnoslovenski fonološki opis v omenjenem delu.