Lev Kreft: Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti (original) (raw)

Novembra lani je pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete izšla nova knjiga priznanega slovenskega estetika Leva Krefta. Preden si ogledamo glavne konceptualne značilnosti obravnavanega dela, namenimo nekaj besed avtorju in njegovemu položaju na področju estetike pri nas: Lev Kreft izhaja iz generacije filozofov estetikov, ki se je pričela strokovno formirati v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je pri tem zaznala potrebo po drugačni estetiki, zato si je z vstopom na slovensko kulturno prizorišče v osemdesetih letih prizadevala za preseganje omejenosti estetike kot akademske discipline (tudi z ustanovitvijo Slovenskega društva za estetiko leta 1983). Estetika v tem krogu ni bila razumljena kot čista akademska disciplina, pač pa je pomenila različne pristope k refleksiji umetnosti in kulture. Lev Kreft estetiko razume po eni strani v kontekstu filozofije, po drugi pa v tesni povezavi s proučevanjem umetnosti.

Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti

Filozofski Vestnik, 1999

The basic idea of this discussion may roughly be summarized in the following author's thesis: “The primary task of aesthetics is not to formulate and propose aesthetic norms, but conceptually prepare the conditions for the development of such norms and their acceptance in practice”. The central part of the discussion is dedicated to the logical reasons why absolute normativeness in aesthetics is impossible, and how the only possible normativeness is the relatively “soft” one which has many unwanted side effects for both aesthetics and art. The analysis of these effects leads the author to the conclusion that aesthetics encounters problems whenever it is directly faced with integral and complex artistic reality, when trying to directly standardise the artistic future, and when striving to be directly beneficial to art. More than enough grounds for thought can be found in this ascertainment that the direct involvement of aesthetics in artistic practice will always be optimum for b...

Med telesom in razumom. Izvajalec klasične glasbe v postmodernizmu

Musicological Annual

There are three ideal types (Max Weber) of a western classical music performer. These types describe the performer’s relationship to composer, musical work and audience. The romantic virtuoso uses music as a means to impress audiences with his personality and corporeality. On the contrary, personality and corporeality of the modernist virtuoso must remain hidden in order to highlight the musical work (Lydia Goehr), which is the result of the composer’s intellectual work. In accordance with the general features of postmodern era, the postmodern virtuoso combines and mixes characteristics of previously existing types (pasticcio, palimpsest). This type is also highly defined by the incorporation of postmodern art into the system of late capitalism and the postmodern loss of the specificity of aesthetic experience (Fredric Jameson).

Wilderjevo gledališče v gledališču. Drama v dialogu s pripovedjo

Primerjalna Knjizevnost, 2003

Clanek obravnava opus gledalisca v gledaliscu Thorntona Wilderja ( Spalnik Hiawata , Nase mesto in Zaenkrat smo se izmazali ), v katerem avtor postavi dramo v dialog s pripovedjo. Izpostavi jo zvrstni kritiki, da bi izstopil iz tradicionalnega recepcijskega modela v gledaliscu, in obenem pokaže, da struktura gledalisca v gledaliscu (oziroma igre v igri) predstavlja most med absolutno in epsko dramo, med njuno zaprto in odprto formo.

Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodoksij

Izid monografije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij Kataložni zapis o publikaciji (ci p) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani cobiss.si-id 140790787 i s bn 978-961-293-201-5 (pdf) i s bn 978-961-293-202-2 (h tml) Kazalo Uvod v premišljanje ortodoksij • 7 Kako napravimo kaj z oblekami (in one z nami) • 17 Moda kot vsakdanja praksa • 17 Modno kot hitro in spremenljivo • 22 Kako naredimo dobrine modne • 24 Kako komuniciramo modnost • 39 Modno kot trivialno in površinsko • 45 Modno kot odvečno in neracionalno • 53 Mod(er)no kot »sprejemljivo« in »pravilno« • 79 Ko raztrgane hlače niso več raztrgane, ampak modne • 99 Še dobro, da obstaja moda, da se nam ni treba ukvarjati s sabo • 125 Kako obleke kaj naredijo z nami (in iz nas) • 131 Oblačenje in preoblačenje • 131 Mitološka konstitucija mode • 137 Z modo misliti družbo, ne le oblačiti družbe • 142 Komunicirajoča moda kot modno komuniciranje • 150 Telo obleke, spol mode • 153 Transgresivna moda • 156 Kaj v modi sploh prekoračevati? • 159 Arheologizirati biopolitiko mode • 173 Oblačenje za kolektive • 184 K antropologiji lastne družbene kože • 190

Loading...

Loading Preview

Sorry, preview is currently unavailable. You can download the paper by clicking the button above.