Vloga Združenega Bojevanja Rodov V Okolju Hibridnega Vojskovanja V Kontekstu Trenutnega Stanja in Razvojnih Možnosti SV (original) (raw)

Andrić in hibridna identiteta

Slavistična Revija, 2012

Besedilo se ukvarja z analizo različnih konceptov hibridne identitete, ki jih v Andrićevem opusu reprezentirata literarni osebi zdravnik Cologna (Travniška hronika, Travniška kronika) in Omerpaša Latas (Omerpaša Latas). Analiza teh literarnih oseb kaže, da koncept hibridne identitete ni monoliten in enopomenski zaradi različnega odnosa teh literarnih oseb do ideje humanizma, institucije moči2 in figure konvertita.

Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji

2021

Knjiga Mladina 2020 je utemeljena na metodološko prepričljivi raziskavi in na znanstveno utemeljen način razkriva številne ugotovitve, ki tvorijo bogato in spodbudno izhodišče za vodenje politik na področju mladine, pa tudi na širšem področju družbenega življenja.

Vprašalni Nagovori in Druge Besedilotvorne Strategije V Intervjujih Na Radiu in V Podkastu: Sredstvo Žanra Ali Znak Konverzacionalizacije?

Teorija in praksa

The article analyses the frequency of interview addresses, as typologically defined by Korošec (1998), in four radio interviews and four interview podcasts featuring the same guests. In addition, some other textual strategies, such as supporting signals and role reversals, are analysed. The journalistic interview is a highly institutionalised form of one-way dialogue, which has indeed been proven in radio interviews to a considerable extent. In podcasts, however, due to the different production and listening practices, speech usually displays more characteristics of everyday discourse, as was displayed in the choices of interview addresses and other textual strategies in the analysed podcasts. Keywords: interview, interview address, radio, podcast, everyday speech

Izzivi sodobne varnosti

2014

Članek opredeljuje temeljne prvine spreminjajoče se narave sodobne varnosti v kontekstu procesov globalizacije ter temeljnih sprememb varnostnega okolja v obdobju po koncu hladne vojne (1989/90). V tem okviru aktualizira vprašanje glede odziva teorije in prakse na temeljni premik izročilnega angažiranja države in mednarodne skupnosti od nacionalne h globalni in v sodobnosti k človekovi varnosti. Globalizacija kot varnostni izziv je obravnavana z dvema temeljnima pristopoma: 1) (neo)realističnim, ki poudarja zlasti pomen držav kot ključnih akterjev mednarodne skupnosti, in 2) liberalno-konstruktivističnim, katerega osrednja elementa sta relativno zmanjševanje moči države ter pomen nastajanja globalnih družbenih vrednot. Članek najprej izhaja iz geneze varnostnega koncepta, nato obravnava nekatere nove poudarke v vsebini sodobne varnosti in se posveti vprašanju globalne varnosti. Po tem obravnava človekovo varnost ter genezo in še posebno nekatere prakseološke in teoretične razsežnost...