Suverenizem kot dekonstrukcija suverenosti (original) (raw)

Neokorporativizem in sindikalni pluralizem

1994

Na Slovenskem se neokorporativni institucionalni aranžmaji, predvsem formalno centralizirana kolektivna pogajanja in sistem soodločanja, kombinirajo s spolitiziranim sindikalnim pluralizmom. Ta kombinacija ima močne neoliberalne učinke, saj povzroča šibkost kolektivnih pogajanj na nacionalni ravni ter prestavljanje njihovega težišča na nivo podjetij. Pol tovrstnim pritiskom se na Slovenskem oblikuje dualni sistem inlustrijskih olnosov.

Avstrijska cenzura med prvo svetovno vojno: iz defenzive v ofenzivo

Studia litteraria, 2023

enzuro najpogosteje povezujemo s tiskom, knjigo in zloglasnimi seznami prepovedanih knjig, vojni čas pa je verjetno tisti, v kateri se tovrstna državna dejavnost lahko razbohoti do nepredstavljivih razsežnosti. Vplivni britanski urednik Alfred George Gardiner je na primer poskušal razumeti statutarno omejevanje britanske vlade, ki je v svobodo tiska in govora med prvo svetovno vojno posegla s posebnim odlokom DORA (Defence of Realm Act) z dne 8. avgusta 1914, s pojasnilom, da pridejo časi, ko mora svoboda tiska dati prostor varnosti države (Hopkin 1970: 156). 1 1 Raziskava je bila opravljena v okviru raziskovalnega programa »Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti« (P6-0052), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

HUMANIZACIJA POLITIKE: Šestdeset let politologije v Sloveniji

Teorija in praksa

Politika kot zavestna človekova dejavnost, usmerjena na urejanje odnosov med člani skupnosti, je od prvih korakov učlovečevanja ena osnovnih gibal vsake človekove dejavnosti. Za zahodno zavest se je intenzivno institucionalizirala z življenjem ljudi v politični skupnosti v antični Grčiji z vzpostavitvijo mestne državice polis: v njej in za njeno reprodukcijo. Vnesla je moment celote, ki je bil poprej samo ali pretežno skrb narave. Naravni zakoni so do nastanka političnih oblik delovanja ljudi determinirali celoto človeštva. 1 Politično življenje ljudi pa je od svojih začetkov spremljala tudi politična misel, refleksija o tem, kaj se s politično skupnostjo dogaja, zakaj sploh obstaja, kaj pravzaprav je, kakšna je povezava z vrednotami, kot so sreča, pravičnost, svoboda, enakost, varnost. Zgodovinski viri obravnave pojavov politike so različni in segajo daleč v človeško zgodovino. Vsaj za evropski prostor je mogoče trditi, da se zgodovina politične znanosti začenja v antični Grčiji (Bibič, 2021: 3). Aristotel je v svojem delu Politika najbolj celovito opredelil pojmovni aparat za obravnavo pojavov politike v smislu antične polis, v kateri naj živi svobodni državljan. 2 S pojavom znanosti postanejo osrednje teme politične misli nastanek, strukture in funkcije države. Z nadaljnjim razvojem države in njene vse večje vloge v družbenem življenju se državni značaj politike le še krepi. Identifikacija države s politiko postane preozka, saj obsega politika poleg državnega tudi delovanje širših družbenih, materialnih idr. dejavnikov na nacionalni in mednarodni ravni (prim. Bibič, 2021: 26). Prva polovica dvajsetega stoletja je bila v znamenju vzpona politike. Konec devetnajstega stoletja je politično speljal v stranke in angažiral množice ljudi za odločanje o skupnih zadevah. Začel se je velik pohod demokratizacije. Navadni ljudje so se angažirali, da bi spremili svet. 1 Naravni zakoni so tedaj pretežno določali obliko in vsebino delovanja skupnosti pred vstopom v politiko: sorodstvene vezi, količina narojenega prebivalstva v danem plemenu, vremenske razmere, geografske okoliščine, količine in dostop do hrane in vode. Z vprašanjem razmerja med politiko, naravo in družbo se ukvarja posebna veja politologije, to je politična antropologija. O tem glej podrobno v Južnič

Niko Županič in vprašanje jugoslovanstva; med politiko in antropologijo (1901-1941)

Contributions to Contemporary History, 2001

je razširjena verzija referata "History and Anthropology. The Yugoslav Focus in the Work of Niko @upanič" na workshopu "Ideology and Historiography: The Making of Identity in Yugoslavian Historiography" v Firencah 8.-9. maja 2000 v tamkajšnjem Evropskem univerzitetnem inštitutu pod okriljem centra Roberta Schumana. Avtor se zahvaljuje dr. Ervinu Dolencu za povabilo, pripraviti referat za objavo v slovenščini in za številne nasvete na poti do dokončanja. Za podporo se zahvaljuje tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju in Izpostavi Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.

Predlog ustavne pogodbe o Evropski uniji - revolucija ali status quo ante?

2014

Članek analizira izbrana poglavja iz ustavne pogodbe o Evropski uniji (EU), ki jo je pripravila Konvencija o bodočnosti EU: definicijo in cilje Unije, institucije, pristojnosti in izvajanje pristojnosti Unije ter financiranje Unije. Pretežno so izbrani tisti elementi, za katere se zdi, da bodo doživeli le manjše spremembe na medvladni konferenci držav članic, ki bo sprejela bodoče končno besedilo ustavne pogodbe. Seveda pa nismo mogli mimo najbolj bistvenih nesoglasij, predvsem na relaciji male in velike države, kjer bo soglasje najtežje doseči. To je predvsem institucionalna reforma EU, zaradi katere je tudi bila sklicana medvladna konferenca. Gre za ravnotežje med dosedanjo \u27sveto trojico\u27 (Komisija, Svet, Parlament) in novimi institucijami,tj. Evropskim svetom in njegovim predsednikom. V članku gre za politološko analizo, ki opozarja na najpomembnejše dileme in nudi pregled širši strokovni javnosti, ki bi morala biti zainteresirana za bodočnost EU, saj bo na naša življenja ...

Merjenje prava in institucij = Measuring Law and Institutions

2008

Poročilo z delavnice o merjenju kakovosti pravnega sistema in institucij izpostavlja dve temi. Prva so kazalniki Svetovne banke o kakovosti »vladanja« (angl. governance)-izboljšanje kazalnikov dolgoročno močno poveča nacionalni dohodek. Druga je vloga zgodovinskega izvora pravnega sistema-različne pravne tradicije naj bi vplivale na gospodarsko uspešnost držav. Logika civilnega prava je bliže logiki konstruktivističnega urejanja družbe od zgoraj, medtem ko je običajno pravo bliže liberalni logiki družb, ki temeljijo na neodvisnih odločitvah posameznikov. Sklep delavnice je, da potrebujemo boljša orodja za merjenje pravnega sistema in institucij, pričemer bi morali poleg stroškov regulacije upoštevati tudi njene koristi.