Linguistic Analysis Research Papers - Academia.edu (original) (raw)

V članku je predstavljen jezik v koledarju Dober Pajdás kalendárium, ki je v prekmurščini izhajal med letoma 1922 (Naš Slovenski kalendar) in 1943 in ki velja za prvi posvetni koledar v Prekmurju. Urejal ga je Franc Talanyi, ki je poleg stalnih rubrik koledarja sam napisal tudi večino leposlovnih prispevkov. Na jezikovni ravni se pojavljajo številne glasoslovne in oblikoslovne značilnosti, ki so v prekmurskem narečju izpričane še danes (npr. zaokroženje samoglasnika u v ü (süša), otrditev palatalnega l' (posztela), končnica -oj pri pridevniški sklanjatvi v dajalniku in mestniku ednine (tvojoj materi, pri toj zsenszki) idr.). Opazne so nedoslednosti pri zapisovanju glasov, npr. refleks za stalno dolgi in nosni ǫ je lahko ou ali o (okoulik, Boug, kokot, szto), za stalno dolgi jat pa e, ê ali ej (bezsati, peneze, tê 'ti' (3. os. mn.), pripovejst, brejg). Za prislov skoraj Talanyi uporablja tri različice, in sicer szkoro, szkorom in szkoron. Nedoslednosti se kažejo tudi na pravopisni ravni, predvsem pri pisanju skupaj oz. narazen (npr. ne prineszé in neprineszé). Na skladenjski ravni je opazen zaznamovan besedni red, ponavljajoči se stavčni členi in prevlada krajših, enostavčnih povedi. Na leksikalni ravni je bilo ugotovljeno, da je z današnjega vidika precej ekspresivnega izražanja, odkritih je bilo nekaj frazemov (da bi ga kokot vgyo 'naj ga koklja brcne', brüsziti jezike 'spretno govoriti'). Pojavlja se značilno panonsko besedje (npr. kmica, lagoji, šuma, vgojdno, krščak), germanizmi (npr. štala, familija, gvant), nekaj je madžarizmov (npr. beteg, fajta). Kljub temu da se na jezikovni in vsebinski ravni koledarja še čuti madžarski vpliv (rabljen je madžarski črkopis, mestoma je zaslediti madžarske besede, imena mesecev so v nekaterih letnikih zapisana v madžarščini, pomadžarjena so prekmurska krajevna imena v rubriki Szenya, prav tako je nekaj leposlovja napisanega v madžarskem jeziku), je Dober Pajdás kalendárium po prvi svetovni vojni precej prispeval k ohranjanju identitete Prekmurcev, saj jim je prinašal kvalitetno čtivo v prekmurščini, ki je bila zelo blizu njihovemu govoru.