Meteorites Research Papers - Academia.edu (original) (raw)

Zoran Božič se je rodil 13. 10. 1951 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Kranju je leta 1970 na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal dvopredmetni študij in 19. 4. 1978 diplomiral kot profesor slovenščine in primerjalne književnosti. Že leta 1974 je v Slavistični reviji objavil referat, ki ga je izdelal pri prof. J. Toporišiču. Leta 1976 je za diplomsko nalogo na primerjalni književnosti Motnje pri razumevanju literarnih del (mentor prof. J. Kos), v kateri se je ukvarjal s problemi recepcije, prejel Prešernovo priznanje. Prof. B. Paternu ga je leta 1979 zaradi uspešnega zaključka študija predlagal za mesto asistenta za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu.

Zaposlil se je leta 1979 na tedanjem Šolskem centru za blagovni promet (kasneje SDEŠ in SETŠ) v Novi Gorici, kjer je kot učitelj slovenščine zaposlen še danes. Leta 1992 je redno napredoval v naziv svetovalec, leta 1997 pa izredno v naziv svetnik.

Od leta 1980 je član Slavističnega društva Slovenije. V letih 1984 do 1986 je bil predsednik Izvršnega odbora Slavističnega društva Nova Gorica. V tem času je organiziral tri tekmovanja za Cankarjevo priznanje, leta 1985 pa je organiziral Zborovanje Slavističnega društva Slovenije v Novi Gorici. V reviji Naši razgledi je bil meseca julija tega leta objavljen članek z naslovom Zablode usmerjenega reformizma (preoblikovan v intervju), ki je bil ponatisnjen v zborniku Šolska reforma je papirnati tiger. Na zborovanju slavistov v Novi Gorici je nastopil z uvodnim referatom Slovenščina, šolstvo in slovenstvo.

Leta 1993 je s strokovno analizo Učnega načrta za pouk slovenščine v JiS prispeval k njegovemu postopnemu spreminjanju. Štiri leta je sodeloval z Zavodom RS za šolstvo in Filozofsko fakulteto v Ljubljani (evalvacijska skupina prof. B. Krakar Vogel) pri evalvaciji novih učnih načrtov, bil pa je tudi recenzent Predmetnega izpitnega kataloga za slovenski jezik in književnost (od 1994 do 1999) in veljavnega Učnega načrta za pouk slovenščine v gimnazijah (leta 1998).

Na več slavističnih kongresih (Ljubljana 1995, Vrhnika 1996 in Koper 2000) je imel referate, ki so bili kasneje objavljeni v Zbornikih SDS. Strokovne prispevke je objavljal v revijah Jezik in slovstvo ter Slovenščina v šoli. Z več didaktičnimi enotami je sodeloval v Priročnikih za učitelje V. Cudermana leta 1993, 1994 in 1996. Leta 1994 je skupaj z N. Barbarič izdal knjižico o pripravi na razpravljalni esej, leta 1998 so mu na Strokovnem svetu RS za šolstvo potrdili dva delovna zvezka za domače branje v srednji šoli Zlati poljub in Poljub zlata (izdala založba DZS). Leta 1999 je sestavil delovni zvezek za pripravo na maturitetni sklop (založba Modrijan), leta 2000 pa je izdal podobno knjižico pri založbi Gyrus.

Zoran Božič je v šolskem letu 2002/03 vpisal podiplomski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani (smer didaktika književnosti, tema Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija, mentorica red. prof. dr. B. Krakar Vogel). Ob polni učni obveznosti v srednji šoli je v dveh letih opravil predpisane izpite, maja leta 2004 pa mu je senat Filozofske fakultete v Ljubljani odobril neposredni prehod na doktorski študij. Leta 2006 ob 100. obletnici smrti Simona Gregorčiča skupaj z B. Pregelj organiziral znanstveno srečanje v Kobaridu z naslovom Pogledi na Simona Gregorčiča in imel tudi referat o Gregorčičevih pesmih v čitankah, istega leta pa se je udeležil tudi mednarodnega simpozija Obdobja 25 v Ljubljani, kjer je obravnaval problem recepcije Krsta pri Savici. Leta 2007 je v Slavistični reviji objavil manjši del nastajajoče disertacije, nekaj gradiva pa je kot znanstveni članek objavil leta 2008 v Jeziku in slovstvu.
Leta 2010 je doktoriral z disertacijo Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija. Ta je izšla kot znanstvena monografija Slovenska literatura v šoli in Prešeren (založba Tangram). Na kongresu Slavističnega društva Slovenije je v oktobru tega leta prejel priznanje za najboljšega doktorskega študenta.
Od leta 2005 je bil najprej honorarno, za tem pa dodatno redno s petinskim delovnim časom zaposlen kot asistent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Leta 2014 je postal docent. Na UNG je imel vaje ali predavanja pri predmetih Uvod v študij književnosti z literarno teorijo, Izbrana poglavja iz starejše književnosti, Slovenska književnost I, Didaktika jezika, Didaktika književnosti in Izbrana poglavja iz Novejše književnosti. Z referati se je udeležil domoznanskih simpozijev o Simonu Gregorčiču, Damirju Feiglu, Ljubki Šorli, Cirilu Kosmaču, Francetu Bevku, Pavlini Pajk, prvi svetovni vojni in mestu Idrija. Imel je tudi več predavanj iz didaktike na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
V letih od 2012 do 2017 je bil kot predstavnik vzgoje in izobraževanja član Interesne skupine za negospodarstvo v Državnem svetu Republike Slovenije. Bil je tudi predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport in dal predlog za več zakonskih pobud, zahtev za oceno ustavnosti in zahtev za avtentično razlago.
V zadnjih desetih letih se je ukvarjal tudi z ohranjanjem in širjenjem starih sadnih sort na Goriškem. Skupaj z družino je v Kojskem v Goriških Brdih zasnoval in zasadil terasasti visokodebelni sadovnjak kot genetsko banko, v kateri so na površini enega hektarja na voljo cepiči za petdeset tujih in sto domačih starih sadnih sort. Sodeloval je pri dveh mednarodnih projektih (Švicarski prispevek razširjeni Evropski uniji in Las Leader – sredstva za razvoj podeželja), v okviru katerih sta izšli monografiji Stare sadne sorte na Goriškem 1–4 (2013) in Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort (2014). Ekološko pridelavo sadja je promoviral na več predavanjih (Škofijska gimnazija Vipava, Biotehnična šola Šempeter, Šolski center Grm Novo mesto, Učni center Brje, Kulturni dom Štmaver in Knjižnica Vipava) in v intervjujih (Na Kanalskem dobre možnosti za pridelavo kakovostnega sadja in Vsako drevo bi lahko povedalo svojo zgodbo).
Znanstvene članke objavlja tudi v tujini, in sicer v revijah Slovene Studies (ZDA), Philological Studies (Makedonija), Serbian Studies Research (Srbija), Interlitteraria (Estonija), Journal of Language and Cultural Education (Slovaška), English Language and Literature Studies (Kanada), Swiat i Slowo (Poljska), Athens Journal of Philology (Grčija) in Studies of English Language Teaching (ZDA). Leta 2014 je pri založbi Lambert Academic Publishing (Nemčija) izšla njegova znanstvena monografija v angleščini.
Je član raziskovalnega združenja Atiner (Atene) in član ocenjevalnega odbora grške revije Athens Journal of Philology. Poleg tega je član uredniškega odbora srbske revije Journal of Process Management: New Technologies International in član uredniškega odbora pakistanske revije Sumerianz Journal of Education, Linguistics and Literature. Njegovi članki, monografije, šolski priročniki, učno gradivo in slikovne predloge za predavanja so večinoma prosto dostopni na spletnih straneh Wikipedija, Academia.edu, Researchgate (preko 500 enot), Nacionalni portal odprte znanosti in Repozitorij UNG, njegova znanstvena in publicistična dejavnost pa je predstavljena v spletnih bazah Cobiss in Sicris. V knjižnični bazi Cobiss ima čez 400 enot, v raziskovalni bazi Sicris pa več kot 800 točk.