Mojca Kovačič - Profile on Academia.edu (original) (raw)
Papers by Mojca Kovačič
From Polka Dance to Polka Mass: Polka in the (Trans-)Cultural Identity Context Among the Slovenian Diaspora in the USA
Böhlau Verlag eBooks, Jul 10, 2023
Two Homelands
V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih po... more V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Affect’s Social Lives
Kulturni spomin
Traditiones
The article deals with the issue of linguistic choice in the popular music of the Slovenian minor... more The article deals with the issue of linguistic choice in the popular music of the Slovenian minority in Austrian Carinthia. The observation of multilingualism or language choice in minority contexts is multifaceted; it demonstrates the need to understand the embeddedness of these phenomena within space, history, politics, power relations, collective consciousness, levels of socialization, and personal experience.
Where Does It Start and Where Does It End
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jun 23, 2021
Pa se sliš …
Folkloristika, Dec 31, 2012
Music and Ethnic Minorities
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jun 23, 2021
Kulturni spomin, May 15, 2023
Baseline Survey on Multilingual and Transdisciplinary Urban Arts Education
City Sonic Ecology: Urban Soundscapes of Bern, Ljubljana and Belgrade
Musicology: Theory and Practice, East and West, 2017
Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja
Musicological Annual
The article offers a brief presentation of the main streams of ethnomusicological research on mus... more The article offers a brief presentation of the main streams of ethnomusicological research on music, migration and minorities while reflecting on their theoretical and methodological frameworks. It pays particular attention to the intersection with other ethnomusicological sub-fields and its role in challenging the methodological nationalism and Western-centric views.
Musicological Annual
In the article I am interested in the ways that Africanness (as a representation of and identific... more In the article I am interested in the ways that Africanness (as a representation of and identification with African culture) is musically performed in Slovenia. Africanness is being publicly represented either by African diaspora that is negotiating their ethnic identifications through culture or non-Africans that have established connections with African culture for various reasons. The article illustrates in which cases music offers a space of safety and self-identification, a place of fascination, aesthetic expression or cultural growth and enrichment.
Ljubljana 19. bis 22. September 2001: Vereintes Europa - Vereinte Musik? Vielfalt und soziale Dimensionen in Zentral- und Mitteleuropa
Musikforschung, 2002
Traditiones, 2014
Na začetku 20. stoletja so nekatere gramofonske družbe snemale tudi na Slovenskem. Med izvajalci ... more Na začetku 20. stoletja so nekatere gramofonske družbe snemale tudi na Slovenskem. Med izvajalci na teh posnetkih so pogosto zastopane različne vokalne zasedbe Glasbene matice. O ozadju snemanja gramofonskih plošč nimamo veliko podatkov. Ker pa so se ohranili nekateri zvočni posnetki ter podatki z label gramofonskih plošč in iz časopisnih virov, lahko podamo kar nekaj zaključkov ali zastavimo nova vprašanja za nadaljnje raziskave. V prispevku so predstavljeni podatki o snemanju in posnetem gradivu, pri čemer vsebino posnetega gradiva ter samo snemanje umeščam v širše družbeno-kulturno dogajanje tedanjega časa. Z etnomuzikološkega stališča je posneto gradivo zanimivo predvsem zaradi številnih ljudskih pesmi na teh ploščah. Pri tem se sprašujemo, ali so izvedene ljudske pesmi del repertoarja iz zakladnice zborovske literature ali del ljudskega glasbenega izročila tedanjega časa. Zvočni posnetki in čas nastanka so prav tako podlaga za razmišljanje o splošnem razmerju med ljudsko in umetno glasbo v tistem času ter o vprašanju, kako so glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci razumeli ljudsko glasbo.
Traditiones, 2006
zvonovi njihova zvoČna in semantiČna razseŽnost v slovenski moderni poeziji, ljudskih pesmih, pre... more zvonovi njihova zvoČna in semantiČna razseŽnost v slovenski moderni poeziji, ljudskih pesmih, pregovorih in rekih uvod zvon je zaradi svoje fizične oblike, zvočne barve, 1 funkcije, postavljenosti v sakralno okolje, tehnike igranja, ritmično melodičnih značilnosti igranih melodij in drugih dejavnikov v ljudeh pogosto zbujal čustva in asociacije, ki so razvidne tako v slovenski literaturi kot tudi v ljudskem izročilu. prispevek obravnava, na kakšen način poezija in nekateri segmenti ljudskega izročila odsevajo odnos ljudske skupnosti in posameznikov do zvonov, ali je simbolna oziroma stvarna podoba zvona v ljudskem in umetnem enaka, oziroma po čem se razlikuje, kdaj prihaja do morebitne prevlade zvočnosti oziroma semantičnosti ter v kolikšni meri besedilo, ki vsebuje takšno upodobitev, vpliva na ritmično in melodično strukturo ljudske pesmi. predmet raziskave v okviru umetne poetike zaradi prostorske omejitve sega le na področje pesniških del vidnejših zastopnikov slovenske moderne, čeprav bi širše zastavljena obravnava prispevala k širšem pogledu na vpetost glasbila v slovensko literarno ustvarjalnost, saj je glasbilo živo tudi v drugih literarnih obdobjih in žanrih. kot je za zvon ugotovila marjetka golež kaučič, je ta inštrument prav gotovo največkrat upodobljen v slovenski moderni, če ne 1 kakovosten zvon ima lahko okoli 50 alikvotnih tonov, ki skupaj z dopplerjevim pojavom oblikujejo zvočno barvo glasbila. ivan mercina je pojasnjeval, da alikvotni toni zvona nevede vplivajo na duševnost človeka, četudi jih v glasbi nevešč človek ne sliši [mercina 1927: 110]. o subjektivni percepciji zvoka zvona piše tudi hrvaški livar ivan bosilj v knjigi Zvona [bosilj 2000: 67-70].
Creating Atmospheric Coherence through Commemorative Rituals, Singing Partisan Songs, and Rehearsed Affect
Narodna umjetnost
U ovom se članku opisuje komemorativni događaj koji se održava u Janču pokraj Ljubljane te ga se ... more U ovom se članku opisuje komemorativni događaj koji se održava u Janču pokraj Ljubljane te ga se smješta u širi okvir diskursa komemoracija u postsocijalističkom kontekstu u Sloveniji. Načini postizanja ritualizacije prošlosti i sadašnjosti te posredovanja između njih analiziraju se pomoću vizualnih i zvučnih sredstava stvaranja afektivnih atmosfera. U tom je diskursu glazba sredstvo koje objedinjava kako sudionike događaja tako i odnose prošlosti prema sadašnjosti. Članak se bavi reaktualizacijom partizanskih pjesama u kontekstu zborskog pjevanja nakon 1991. godine, a ističu se razlike između reaktualizacije kod aktivističkog i “tradicionalnog” zbora. Politička polarizacija utemeljena na različitim interpretacijama povijesnih događaja iz razdoblja tijekom i nakon Drugog svjetskog rata u postsocijalističkoj Sloveniji odražava se i u heterogenim iskustvima glazbenih izvedbi skladbi iz razdoblja narodnooslobodilačkog pokreta. Ta se tvrdnja ilustrira citatima iz osobnih narativa pjevač...
Střet náboženských zvuků v městském prostoru: případ náboženského soundscape v Lublani
Journal of Ethnology, 2016
From Polka Dance to Polka Mass: Polka in the (Trans-)Cultural Identity Context Among the Slovenian Diaspora in the USA
Böhlau Verlag eBooks, Jul 10, 2023
Two Homelands
V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih po... more V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Affect’s Social Lives
Kulturni spomin
Traditiones
The article deals with the issue of linguistic choice in the popular music of the Slovenian minor... more The article deals with the issue of linguistic choice in the popular music of the Slovenian minority in Austrian Carinthia. The observation of multilingualism or language choice in minority contexts is multifaceted; it demonstrates the need to understand the embeddedness of these phenomena within space, history, politics, power relations, collective consciousness, levels of socialization, and personal experience.
Where Does It Start and Where Does It End
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jun 23, 2021
Pa se sliš …
Folkloristika, Dec 31, 2012
Music and Ethnic Minorities
Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jun 23, 2021
Kulturni spomin, May 15, 2023
Baseline Survey on Multilingual and Transdisciplinary Urban Arts Education
City Sonic Ecology: Urban Soundscapes of Bern, Ljubljana and Belgrade
Musicology: Theory and Practice, East and West, 2017
Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja
Musicological Annual
The article offers a brief presentation of the main streams of ethnomusicological research on mus... more The article offers a brief presentation of the main streams of ethnomusicological research on music, migration and minorities while reflecting on their theoretical and methodological frameworks. It pays particular attention to the intersection with other ethnomusicological sub-fields and its role in challenging the methodological nationalism and Western-centric views.
Musicological Annual
In the article I am interested in the ways that Africanness (as a representation of and identific... more In the article I am interested in the ways that Africanness (as a representation of and identification with African culture) is musically performed in Slovenia. Africanness is being publicly represented either by African diaspora that is negotiating their ethnic identifications through culture or non-Africans that have established connections with African culture for various reasons. The article illustrates in which cases music offers a space of safety and self-identification, a place of fascination, aesthetic expression or cultural growth and enrichment.
Ljubljana 19. bis 22. September 2001: Vereintes Europa - Vereinte Musik? Vielfalt und soziale Dimensionen in Zentral- und Mitteleuropa
Musikforschung, 2002
Traditiones, 2014
Na začetku 20. stoletja so nekatere gramofonske družbe snemale tudi na Slovenskem. Med izvajalci ... more Na začetku 20. stoletja so nekatere gramofonske družbe snemale tudi na Slovenskem. Med izvajalci na teh posnetkih so pogosto zastopane različne vokalne zasedbe Glasbene matice. O ozadju snemanja gramofonskih plošč nimamo veliko podatkov. Ker pa so se ohranili nekateri zvočni posnetki ter podatki z label gramofonskih plošč in iz časopisnih virov, lahko podamo kar nekaj zaključkov ali zastavimo nova vprašanja za nadaljnje raziskave. V prispevku so predstavljeni podatki o snemanju in posnetem gradivu, pri čemer vsebino posnetega gradiva ter samo snemanje umeščam v širše družbeno-kulturno dogajanje tedanjega časa. Z etnomuzikološkega stališča je posneto gradivo zanimivo predvsem zaradi številnih ljudskih pesmi na teh ploščah. Pri tem se sprašujemo, ali so izvedene ljudske pesmi del repertoarja iz zakladnice zborovske literature ali del ljudskega glasbenega izročila tedanjega časa. Zvočni posnetki in čas nastanka so prav tako podlaga za razmišljanje o splošnem razmerju med ljudsko in umetno glasbo v tistem času ter o vprašanju, kako so glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci razumeli ljudsko glasbo.
Traditiones, 2006
zvonovi njihova zvoČna in semantiČna razseŽnost v slovenski moderni poeziji, ljudskih pesmih, pre... more zvonovi njihova zvoČna in semantiČna razseŽnost v slovenski moderni poeziji, ljudskih pesmih, pregovorih in rekih uvod zvon je zaradi svoje fizične oblike, zvočne barve, 1 funkcije, postavljenosti v sakralno okolje, tehnike igranja, ritmično melodičnih značilnosti igranih melodij in drugih dejavnikov v ljudeh pogosto zbujal čustva in asociacije, ki so razvidne tako v slovenski literaturi kot tudi v ljudskem izročilu. prispevek obravnava, na kakšen način poezija in nekateri segmenti ljudskega izročila odsevajo odnos ljudske skupnosti in posameznikov do zvonov, ali je simbolna oziroma stvarna podoba zvona v ljudskem in umetnem enaka, oziroma po čem se razlikuje, kdaj prihaja do morebitne prevlade zvočnosti oziroma semantičnosti ter v kolikšni meri besedilo, ki vsebuje takšno upodobitev, vpliva na ritmično in melodično strukturo ljudske pesmi. predmet raziskave v okviru umetne poetike zaradi prostorske omejitve sega le na področje pesniških del vidnejših zastopnikov slovenske moderne, čeprav bi širše zastavljena obravnava prispevala k širšem pogledu na vpetost glasbila v slovensko literarno ustvarjalnost, saj je glasbilo živo tudi v drugih literarnih obdobjih in žanrih. kot je za zvon ugotovila marjetka golež kaučič, je ta inštrument prav gotovo največkrat upodobljen v slovenski moderni, če ne 1 kakovosten zvon ima lahko okoli 50 alikvotnih tonov, ki skupaj z dopplerjevim pojavom oblikujejo zvočno barvo glasbila. ivan mercina je pojasnjeval, da alikvotni toni zvona nevede vplivajo na duševnost človeka, četudi jih v glasbi nevešč človek ne sliši [mercina 1927: 110]. o subjektivni percepciji zvoka zvona piše tudi hrvaški livar ivan bosilj v knjigi Zvona [bosilj 2000: 67-70].
Creating Atmospheric Coherence through Commemorative Rituals, Singing Partisan Songs, and Rehearsed Affect
Narodna umjetnost
U ovom se članku opisuje komemorativni događaj koji se održava u Janču pokraj Ljubljane te ga se ... more U ovom se članku opisuje komemorativni događaj koji se održava u Janču pokraj Ljubljane te ga se smješta u širi okvir diskursa komemoracija u postsocijalističkom kontekstu u Sloveniji. Načini postizanja ritualizacije prošlosti i sadašnjosti te posredovanja između njih analiziraju se pomoću vizualnih i zvučnih sredstava stvaranja afektivnih atmosfera. U tom je diskursu glazba sredstvo koje objedinjava kako sudionike događaja tako i odnose prošlosti prema sadašnjosti. Članak se bavi reaktualizacijom partizanskih pjesama u kontekstu zborskog pjevanja nakon 1991. godine, a ističu se razlike između reaktualizacije kod aktivističkog i “tradicionalnog” zbora. Politička polarizacija utemeljena na različitim interpretacijama povijesnih događaja iz razdoblja tijekom i nakon Drugog svjetskog rata u postsocijalističkoj Sloveniji odražava se i u heterogenim iskustvima glazbenih izvedbi skladbi iz razdoblja narodnooslobodilačkog pokreta. Ta se tvrdnja ilustrira citatima iz osobnih narativa pjevač...
Střet náboženských zvuků v městském prostoru: případ náboženského soundscape v Lublani
Journal of Ethnology, 2016
Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih
Pa se sliš … Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru / Bell chiming in the Slovenian and European space
The book addresses bell chiming, rhythmic musical expression on church bells, which is a part of ... more The book addresses bell chiming, rhythmic musical expression on church bells, which is a part of extremely widespread tradition in Slovenia and in some other European countries. The study presents bell chiming from a historical and musical analytical perspective, opens up questions of performativity in contemporary musical practice, gender roles, and transfer of music. The phenomenon is also compared with similar music practices in Europe and in particularly discussed on cases from Germany and Croatia. The book is in Slovenian language, but provides a summary in English.
This programme consists of the schedule and the abstracts provided by the participants of the eve... more This programme consists of the schedule and the abstracts provided by the participants of the event.
EducOpera, 2019
The EducOpera is an Erasmus + project that brought together 5 international partners to search fo... more The EducOpera is an Erasmus + project that brought together 5 international partners to search for the way to recognize the skills and competences that young people may acquire during their opera education and in music in general. For the purpose of the project we understand the potential of the acquisition of such competences to reduce early school leaving (ESL) among youngsters, either among those who have already left school or are at risk of dropping out. Learning music enhances the cognitive, emotional, physical and social development of youngsters and is the main source of creativity. Raising.
Within the project we prepared for educators (teachers at school, and educators outside school) practical material, exercises linked to music in general and opera in specific that could be used in sessions with youngsters. How can we introduce opera to young people in an interesting, attractive way? How can the elements of opera and music be carried out in the framework of school and extracurricular activities? How can we build a bridge between the various subjects taught at school and how can young people use their informal and non-formal knowledge in opera education?
Edited by: Mojca Kovačič
Autors: Jesus Boyano, Bénédicte Halba, Niels Rosendal Jensen, Christian Christrup Kjeldsen, Mojca Kovačič, Dirk Michel-Schertges,