Irena Avsenik Nabergoj | University of Ljubljana (original) (raw)

Papers by Irena Avsenik Nabergoj

Bogoslovska smotra, 2023

The Joseph story in Genesis 37-50 is a homogeneous literary narrative, although it consists of va... more The Joseph story in Genesis 37-50 is a homogeneous literary narrative, although it consists of various sources (J, E, P). The key to understanding the narrative is the statement at the beginning of the story about the special relationship of Jacob's (Israel's) father to his younger son Joseph and the negative reaction of Joseph's brothers to his advantage over them: »Now Israel loved (ʼāhab) Joseph more than any of his other sons /…/ And when his brothers saw that their father loved him (kî-ʼōtô ʼāhab 'ăbîhem) more than all his brothers they hated him (wayyiśněʼû ʼōtô) /…/« (Gen 37:3-4). The article is based on a semantic and literary analysis of the structure of the narrative, which stands out for its contrasts. In revealing the literary manner of demonstrating the work of characters in their positive or negative role, we find out how much the characters act under the influence of their own desires, passions or ideals and how much their presentation is under the influence of a higher plan of history in a broader perspective of biblical theology and ethics.

Slavia Centralis, Dec 31, 2022

Goſpód bó tvoje ſèrzę inu tvojga saróda ſèrzę obręsal; de bóſ h Goſpóda tvojga Bogá iz zęliga tvo... more Goſpód bó tvoje ſèrzę inu tvojga saróda ſèrzę obręsal; de bóſ h Goſpóda tvojga Bogá iz zęliga tvojga ſèrzá, inu iz zęle tvoje duſ he lubil, de bóſ h mogèl shivęti. Vſe letę klętve pak bó on na tvoje ſovrashjnike, inu tęiſte obèrnil, katęri tebe sovrashio, inu preganjajo.

Edinost in dialog, Dec 31, 2022

Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu Personal and Social Values of Jud... more Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu Personal and Social Values of Judeo-Christian Sources in Dialogue Druga številka revije Edinost in dialog 78 (2023) prinaša prispevke 12 članov biblično-teološke raziskovalne skupine na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Ta se v okviru raziskovalnega programa P6-0262: Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), posveča raziskavi vrednot, ki v okviru judovsko-krščanskih virov še nikoli niso bile predmet načrtnih celostnih raziskav v večji raziskovalni skupini. Pregled literature kaže, da vprašanje razmerja med krščansko etiko in bibličnimi študijami doslej še ni bilo deležno načrtne in poglobljene obravnave. Pogrešamo raziskave v okviru posameznih vrednot, še bolj pa v okviru celotnega sveta vrednot in vrlin vsaj v temeljnih delih judovsko-krščanskih virov in tradicij. Posamezna novejša dela nas opozarjajo, da doslej niso bile celostno raziskane niti najvišje vrednote v Svetem pismu. V dolgem obdobju od antike do danes sta v ospredju dva komplementarna pristopa k obravnavi vrednot: prvič, raziskava vrednot v različnih vrstah umetnosti z njihovo ikonografijo, alegorijami, personifikacijami, simboli, literarnimi liki, njihovimi značaji in dejanji; drugič, konceptualne filozofske in teološke refleksije ter razprave o vrlinah in vrednotah. Svet čustev in vrednot v Svetem pismu, v svetu starogrške antične in poznejše evropske literature je že več kot desetletje v ospredju raziskav vodje programske skupine. Na podlagi njenih dotedanjih raziskav in dejstva,

Bogoslovni vestnik

Namen prispevka je ugotoviti, s katerih vidikov navedeni kritiki presojajo Cankarjev estetski, um... more Namen prispevka je ugotoviti, s katerih vidikov navedeni kritiki presojajo Cankarjev estetski, umetniški, življenjski in svetovni nazor, njegov nazor o slovenski literaturi in jeziku ter o slovenskem narodu in njegovi zgodovini. V presojah Cankarjevega nazora se osredotočajo na njegovo literaturo v različnih zvrsteh poezije, proze in dramatike, obenem pa tudi na njegovo miselno prozo s političnimi članki, eseji, objavljenimi govori, kritiko in polemiko, s katerimi se odziva na aktualna vprašanja svojega časa. V presoji Cankarjevega svetovnega nazora prispevek ne izhaja iz filozofskih opredelitev termina ‚nazor' in z njim povezanih pojmov, temveč pozornost posveča rabi terminologije pri izbranih ocenjevalcih Cankarjevih del. Prispevek raziskuje, kako izbrani kritiki presojajo Cankarjevo razmerje do krščanstva med doktrinarnostjo na eni in splošnimi moralnimi zakoni na drugi strani, pisateljev zavzet odnos do Slovencev in slovenstva ter njegovo razmerje do pravičnosti, ki presega ideološke ali svetovnonazorske koncepte. Cilj raziskave je čim bolj celostno oceniti različne vidike Cankarjeve nazorske usmeritve in s tem prispevati k preseganju nasprotij, nesoglasij in razkola v dojemanju in interpretiranju pisateljevih osrednjih del, ki določajo dosedanjih sto let recepcije z vidika Cankarjeve svetovnonazorske usmeritve.

Zgodovinski časopis, Nov 1, 2015

Zgodovinski historicaL review časopis gLasiLo ZveZe Zgodovinskih društev sLovenije Mednarodni ure... more Zgodovinski historicaL review časopis gLasiLo ZveZe Zgodovinskih društev sLovenije Mednarodni uredniški odbor: dr. tina Bahovec (si), dr. Bojan Balkovec (si) (tehnični urednik), dr. rajko Bratož (si), dr. ernst Bruckmüller (at), dr. Liliana Ferrari (it), dr. ivo goldstein (hr), dr. Žarko Lazarević (si), dr. dušan Mlacović (si) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo repe (si), dr. Franc rozman (si), janez stergar (si), dr. imre szilágyi (h), dr. Peter štih (si) (odgovorni urednik), dr. Marta verginella (si), dr. Peter vodopivec (si), dr. Marija wakounig (at) Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. oktobra 2015.

The Power of Love and Guilt

Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jul 14, 2021

Slavistična Revija, 2009

nova znanstvena monografija z naslovom Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in ... more nova znanstvena monografija z naslovom Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru avtorice dr. janje žitnik Serafin obravnava razmerje med slovensko matično ter izseljensko in delno tudi zamejsko kulturo, ki skupno sestavljajo glavnino slovenske nacionalne kulture. prikazuje odnos med večinsko kulturo Slovenije in manjšinskimi kulturami v tej državi, »avtohtonimi« in še posebej »priseljenskimi« oziroma »novodobnimi«, ki naj bi vsaka s svojim deležem enakovredno soustvarjale slovensko nacionalno kulturo. osrednji del knjige je namenjen literarni in kulturni podobi slovenskih izseljencev na različnih celinah sveta in kulturnemu položaju priseljencev v Sloveniji. avtorica predstavi položaj enih in drugih v kontekstu slovenske nacionalne kulture in književnosti. pri tem poudarja povezovalno vlogo kulturno-umetniške dejavnosti, opozarja na posebnosti v razvoju kulturnega življenja v izseljenstvu, opredeljuje vidnejše značilnosti kulturnih dejavnosti v priseljenskih skupnostih ter predlaga relevantne vidike kompleksnejše obravnave tega predmeta. v zadnjem delu knjige se posveča vidikom literarne dvojezičnosti izseljenskih ustvarjalcev. O nastajanju knjige. kot v predgovoru h knjigi pove avtorica, je to delo nastalo kot vzporedni rezultat njenih raziskav v okviru raziskovalnega programa inštituta za slovensko izseljenstvo zrC SazU z naslovom Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva ter treh interdisciplinarnih raziskovalnih projektov: Položaj kulturno-umetniške dejavnosti slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi (Crp), Stanje in perspektive slovenskega povratništva (temeljni projekt) ter Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji (aplikativni projekt); vsebuje pa tudi prve rezultate zdaj potekajočega projekta (v okviru Srp Mir) Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na SV. koncept primerjalne monografije o položaju slovenske nacionalne literature in kulture je avtorica zasnovala že leta 2003, ko se je začela ukvarjati tudi z »zrcalno« temo literarne in kulturne zgodovine slovenskega izseljenstva, to je s priseljenstvom v Sloveniji. čeprav je izseljenska in priseljenska dela v pričujoči študiji ne zanimajo toliko s stališča literarne analize, kot z vidika vloge, ki jo imajo v okviru kulturnega položaja slovenskih izseljencev in priseljencev v Sloveniji, pa drugi del knjige prinaša tudi poglavje (skupaj z dr. janjo žitnik Serafin ga je sooblikovala dr. lidija dimkovska), ki obsega tematske in literarno-estetske analize poezije, proze, dramatike in esejistike priseljenskih avtorjev v Sloveniji (str. 75-101). to poglavje je še posebej zanimivo, ker je bilo le malo dosedanjih preglednih študij posvečenih književnemu delu priseljencev v Sloveniji (dve študiji dr. lidije dimkovske v reviji Dve domovini v letih 2005 in 2006 in ena študija Maruše Mugerli v isti reviji letu 2005), ta dela pa bi bila z literarnih in primerjalnih vidikov zelo zanimiva tudi za monografsko obravnavo. Teoretska izhodišča in metodološka pojasnila. teoretska izhodišča raziskave se naslanjajo predvsem na polisistemsko teorijo even-zoharja in na razumevanje književnosti v medkulturnem položaju, kot ga je predstavila prof. dr. Meta grosman (Književnost v medkulturnem položaju. ljubljana: znanstveni inštitut FF, 2004). po polisistemski teoriji even-zoharja, ki se v veliki meri opira na ruski formalizem, še posebej na njegovo fazo dinamičnega funkcionalizma, naj bi preučevanje literarnega sistema ob obravnavi avtorja, dela in bralca vključevalo tudi institucijo, repertoar in trg. v smislu tega koncepta je poudarek v obravnavi ne le na avtorjih, njihovih delih, recepciji del pri bralcih in kritikih, temveč tudi na preučevanju širših notranjih in zunanjih dejav nikov slovenskega literarnega/kulturnega polisistema, kot so procesi vključevanja Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2009_3_10.pdf | DOST. 24/02/22 15.46

Essays in Honour of John S. Mbiti

Edinost in dialog, 2020

Izvleček: Na začetku Druge Mojzesove knjige (2 Mz 2,1-10) in v Evripidovi tragediji Medeja sta pr... more Izvleček: Na začetku Druge Mojzesove knjige (2 Mz 2,1-10) in v Evripidovi tragediji Medeja sta predstavljena dva diametralno nasprotna lika ženske najvišjega statusa: faraonova hči na eni strani ter boginja in Jazonova žena Medeja na drugi. Prva iz sočutja do nebogljenega otroka reši tujega, hebrejskega otroka in ga posvoji, druga celo najbolj naravno in globoko materinsko ljubezen do svojih otrok podredi odločitvi, da se svojemu možu Jazonu za njegovo nezvestobo maščuje z najbolj skrajnimi sredstvi. Z natančnim branjem in analizo literarnih besedil sem primerjala ravnanje egiptovskih babic, faraonove hčere in Medeje v razmerju do hierarhije avtoritet in etičnih premislekov. Rezultat analize je ugotovitev, da lik faraonove hčere temelji na hebrejskih teoloških postavkah, po katerih Bog s svojo previdnostjo vodi človeško zgodovino, največkrat v nasprotju s človeškimi načrti, ki so v službi človeških ambicij in moči. Medeja pa vzporedno nastopa kot boginja in kot človeško bitje ter se na skrajno krivico odziva s skrajnimi sredstvi s sklicevanjem na pravičnost bogov v dejanjih, ki so po splošnem čutu v nasprotju z vsemi predstavami o božji pravičnosti.

Keria: Studia Latina et Graeca, Dec 23, 2022

V Evripidovi tragediji Medeja se istoimenska glavna junakinja na moževo nezvestobo odzove z grozl... more V Evripidovi tragediji Medeja se istoimenska glavna junakinja na moževo nezvestobo odzove z grozljivim maščevalnim dejanjem detomora njunih otrok, sadov njune nekdanje ljubezni. Visoka pesem pa nasprotno opeva čisto ljubezen med moškim in žensko s pesniškimi izrazi njunega vzajemnega hrepenenja. Cilj prispevka je pokazati, kateri izrazi za ljubezen so bili v veljavi v starem Izraelu in v stari Grčiji in katere so avtorji uporabili v primerjanih literarnih delih, Evripidovi Medeji in starozavezni Visoki pesmi. Kakšen pomen so imeli ti izrazi v svojem izvirnem kontekstu? Kakšne so podobnosti in razlike med pojmovanjem erotične ljubezni v grški antiki in v svetu starega Izraela? Kako so besede za ljubezen uporabljali prevajalci Svetega pisma v grščino in kako avtorji svetnih literarnih del, kot je mdr. Medeja? Ali se beseda za ljubezen v hebrejščini, kot je uporabljena v izvirnem besedilu Visoke pesmi, pomensko razlikuje od svojega prevoda v grščino (Septuaginta) in kakšen je njen prevod v latinski Vulgati? V analizi del nas bo tudi zanimalo, kateri dejavniki so vplivali na izbor besedišča o ljubezni pri posameznih avtorjih. Pregled rabe besedišča s pomenom ljubezni v Medeji bo omejen na grški izvirnik, pregled besedišča s pomenom ljubezni v Visoki pesmi pa bo ob hebrejskem izvirniku upošteval tudi najstarejši celotni grški prevod Svetega pisma, Septuaginto, in Hieronimov latinski prevod, Vulgato. Posamezna besedila bomo analizirali tako v njihovem neposrednem jezikovnem in semantičnem kontekstu kot tudi v širših intertekstualnih razmerjih v zgodovini interpretacije. Iskanje podobnosti in razlik med pojmovanjem ljubezni v omenjenih delih bo upoštevalo tudi zgodovino interpretacije Svetega pisma,

Notranje izkustvo v razponu od najbolj elementarnih čutnih in čustvenih vzgibov do pretanjenih du... more Notranje izkustvo v razponu od najbolj elementarnih čutnih in čustvenih vzgibov do pretanjenih duhovnih doživetij in vizij močno določa človeka v njegovi osebni biti. Skupinski odraz človekove tovrstne dojemljivosti so številna religiozna in svetna literarna besedila iz vseh obdobij človeške zgodovine. Kljub temu v naši sodobnosti ne najdemo veliko avtorjev, ki bi se načrtno lotevali raziskovanja te človekove čustvene, razumske in duhovne razsežnosti. Tisti, ki to topiko vendarle raziskujejo, naletijo na večje metodološke težave, ker je v naravi stvari, da se človekov notranji svet izmika analitičnim metodam psihologije, teologije in drugih sorodnih znanosti. Ta članek izhaja iz raziskovalnih izkušenj avtorice, ki jih je pridobila v dolgotrajnem raziskovanju podob resničnosti, resnice in ljubezni v Svetem pismu in literaturi ob upoštevanju temeljne dosegljive literature s področja humanistike. Poudarek je na notranjem izkustvu duhovne narave, kot ga najdemo v Svetem pismu in poznejš...

The Power of Love and Guilt

Bogoslovska smotra, 2023

The Joseph story in Genesis 37-50 is a homogeneous literary narrative, although it consists of va... more The Joseph story in Genesis 37-50 is a homogeneous literary narrative, although it consists of various sources (J, E, P). The key to understanding the narrative is the statement at the beginning of the story about the special relationship of Jacob's (Israel's) father to his younger son Joseph and the negative reaction of Joseph's brothers to his advantage over them: »Now Israel loved (ʼāhab) Joseph more than any of his other sons /…/ And when his brothers saw that their father loved him (kî-ʼōtô ʼāhab 'ăbîhem) more than all his brothers they hated him (wayyiśněʼû ʼōtô) /…/« (Gen 37:3-4). The article is based on a semantic and literary analysis of the structure of the narrative, which stands out for its contrasts. In revealing the literary manner of demonstrating the work of characters in their positive or negative role, we find out how much the characters act under the influence of their own desires, passions or ideals and how much their presentation is under the influence of a higher plan of history in a broader perspective of biblical theology and ethics.

Slavia Centralis, Dec 31, 2022

Goſpód bó tvoje ſèrzę inu tvojga saróda ſèrzę obręsal; de bóſ h Goſpóda tvojga Bogá iz zęliga tvo... more Goſpód bó tvoje ſèrzę inu tvojga saróda ſèrzę obręsal; de bóſ h Goſpóda tvojga Bogá iz zęliga tvojga ſèrzá, inu iz zęle tvoje duſ he lubil, de bóſ h mogèl shivęti. Vſe letę klętve pak bó on na tvoje ſovrashjnike, inu tęiſte obèrnil, katęri tebe sovrashio, inu preganjajo.

Edinost in dialog, Dec 31, 2022

Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu Personal and Social Values of Jud... more Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu Personal and Social Values of Judeo-Christian Sources in Dialogue Druga številka revije Edinost in dialog 78 (2023) prinaša prispevke 12 članov biblično-teološke raziskovalne skupine na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Ta se v okviru raziskovalnega programa P6-0262: Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), posveča raziskavi vrednot, ki v okviru judovsko-krščanskih virov še nikoli niso bile predmet načrtnih celostnih raziskav v večji raziskovalni skupini. Pregled literature kaže, da vprašanje razmerja med krščansko etiko in bibličnimi študijami doslej še ni bilo deležno načrtne in poglobljene obravnave. Pogrešamo raziskave v okviru posameznih vrednot, še bolj pa v okviru celotnega sveta vrednot in vrlin vsaj v temeljnih delih judovsko-krščanskih virov in tradicij. Posamezna novejša dela nas opozarjajo, da doslej niso bile celostno raziskane niti najvišje vrednote v Svetem pismu. V dolgem obdobju od antike do danes sta v ospredju dva komplementarna pristopa k obravnavi vrednot: prvič, raziskava vrednot v različnih vrstah umetnosti z njihovo ikonografijo, alegorijami, personifikacijami, simboli, literarnimi liki, njihovimi značaji in dejanji; drugič, konceptualne filozofske in teološke refleksije ter razprave o vrlinah in vrednotah. Svet čustev in vrednot v Svetem pismu, v svetu starogrške antične in poznejše evropske literature je že več kot desetletje v ospredju raziskav vodje programske skupine. Na podlagi njenih dotedanjih raziskav in dejstva,

Bogoslovni vestnik

Namen prispevka je ugotoviti, s katerih vidikov navedeni kritiki presojajo Cankarjev estetski, um... more Namen prispevka je ugotoviti, s katerih vidikov navedeni kritiki presojajo Cankarjev estetski, umetniški, življenjski in svetovni nazor, njegov nazor o slovenski literaturi in jeziku ter o slovenskem narodu in njegovi zgodovini. V presojah Cankarjevega nazora se osredotočajo na njegovo literaturo v različnih zvrsteh poezije, proze in dramatike, obenem pa tudi na njegovo miselno prozo s političnimi članki, eseji, objavljenimi govori, kritiko in polemiko, s katerimi se odziva na aktualna vprašanja svojega časa. V presoji Cankarjevega svetovnega nazora prispevek ne izhaja iz filozofskih opredelitev termina ‚nazor' in z njim povezanih pojmov, temveč pozornost posveča rabi terminologije pri izbranih ocenjevalcih Cankarjevih del. Prispevek raziskuje, kako izbrani kritiki presojajo Cankarjevo razmerje do krščanstva med doktrinarnostjo na eni in splošnimi moralnimi zakoni na drugi strani, pisateljev zavzet odnos do Slovencev in slovenstva ter njegovo razmerje do pravičnosti, ki presega ideološke ali svetovnonazorske koncepte. Cilj raziskave je čim bolj celostno oceniti različne vidike Cankarjeve nazorske usmeritve in s tem prispevati k preseganju nasprotij, nesoglasij in razkola v dojemanju in interpretiranju pisateljevih osrednjih del, ki določajo dosedanjih sto let recepcije z vidika Cankarjeve svetovnonazorske usmeritve.

Zgodovinski časopis, Nov 1, 2015

Zgodovinski historicaL review časopis gLasiLo ZveZe Zgodovinskih društev sLovenije Mednarodni ure... more Zgodovinski historicaL review časopis gLasiLo ZveZe Zgodovinskih društev sLovenije Mednarodni uredniški odbor: dr. tina Bahovec (si), dr. Bojan Balkovec (si) (tehnični urednik), dr. rajko Bratož (si), dr. ernst Bruckmüller (at), dr. Liliana Ferrari (it), dr. ivo goldstein (hr), dr. Žarko Lazarević (si), dr. dušan Mlacović (si) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo repe (si), dr. Franc rozman (si), janez stergar (si), dr. imre szilágyi (h), dr. Peter štih (si) (odgovorni urednik), dr. Marta verginella (si), dr. Peter vodopivec (si), dr. Marija wakounig (at) Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. oktobra 2015.

The Power of Love and Guilt

Znanstvena založba Filozofske fakultete, Jul 14, 2021

Slavistična Revija, 2009

nova znanstvena monografija z naslovom Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in ... more nova znanstvena monografija z naslovom Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru avtorice dr. janje žitnik Serafin obravnava razmerje med slovensko matično ter izseljensko in delno tudi zamejsko kulturo, ki skupno sestavljajo glavnino slovenske nacionalne kulture. prikazuje odnos med večinsko kulturo Slovenije in manjšinskimi kulturami v tej državi, »avtohtonimi« in še posebej »priseljenskimi« oziroma »novodobnimi«, ki naj bi vsaka s svojim deležem enakovredno soustvarjale slovensko nacionalno kulturo. osrednji del knjige je namenjen literarni in kulturni podobi slovenskih izseljencev na različnih celinah sveta in kulturnemu položaju priseljencev v Sloveniji. avtorica predstavi položaj enih in drugih v kontekstu slovenske nacionalne kulture in književnosti. pri tem poudarja povezovalno vlogo kulturno-umetniške dejavnosti, opozarja na posebnosti v razvoju kulturnega življenja v izseljenstvu, opredeljuje vidnejše značilnosti kulturnih dejavnosti v priseljenskih skupnostih ter predlaga relevantne vidike kompleksnejše obravnave tega predmeta. v zadnjem delu knjige se posveča vidikom literarne dvojezičnosti izseljenskih ustvarjalcev. O nastajanju knjige. kot v predgovoru h knjigi pove avtorica, je to delo nastalo kot vzporedni rezultat njenih raziskav v okviru raziskovalnega programa inštituta za slovensko izseljenstvo zrC SazU z naslovom Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva ter treh interdisciplinarnih raziskovalnih projektov: Položaj kulturno-umetniške dejavnosti slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi (Crp), Stanje in perspektive slovenskega povratništva (temeljni projekt) ter Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji (aplikativni projekt); vsebuje pa tudi prve rezultate zdaj potekajočega projekta (v okviru Srp Mir) Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na SV. koncept primerjalne monografije o položaju slovenske nacionalne literature in kulture je avtorica zasnovala že leta 2003, ko se je začela ukvarjati tudi z »zrcalno« temo literarne in kulturne zgodovine slovenskega izseljenstva, to je s priseljenstvom v Sloveniji. čeprav je izseljenska in priseljenska dela v pričujoči študiji ne zanimajo toliko s stališča literarne analize, kot z vidika vloge, ki jo imajo v okviru kulturnega položaja slovenskih izseljencev in priseljencev v Sloveniji, pa drugi del knjige prinaša tudi poglavje (skupaj z dr. janjo žitnik Serafin ga je sooblikovala dr. lidija dimkovska), ki obsega tematske in literarno-estetske analize poezije, proze, dramatike in esejistike priseljenskih avtorjev v Sloveniji (str. 75-101). to poglavje je še posebej zanimivo, ker je bilo le malo dosedanjih preglednih študij posvečenih književnemu delu priseljencev v Sloveniji (dve študiji dr. lidije dimkovske v reviji Dve domovini v letih 2005 in 2006 in ena študija Maruše Mugerli v isti reviji letu 2005), ta dela pa bi bila z literarnih in primerjalnih vidikov zelo zanimiva tudi za monografsko obravnavo. Teoretska izhodišča in metodološka pojasnila. teoretska izhodišča raziskave se naslanjajo predvsem na polisistemsko teorijo even-zoharja in na razumevanje književnosti v medkulturnem položaju, kot ga je predstavila prof. dr. Meta grosman (Književnost v medkulturnem položaju. ljubljana: znanstveni inštitut FF, 2004). po polisistemski teoriji even-zoharja, ki se v veliki meri opira na ruski formalizem, še posebej na njegovo fazo dinamičnega funkcionalizma, naj bi preučevanje literarnega sistema ob obravnavi avtorja, dela in bralca vključevalo tudi institucijo, repertoar in trg. v smislu tega koncepta je poudarek v obravnavi ne le na avtorjih, njihovih delih, recepciji del pri bralcih in kritikih, temveč tudi na preučevanju širših notranjih in zunanjih dejav nikov slovenskega literarnega/kulturnega polisistema, kot so procesi vključevanja Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2009_3_10.pdf | DOST. 24/02/22 15.46

Essays in Honour of John S. Mbiti

Edinost in dialog, 2020

Izvleček: Na začetku Druge Mojzesove knjige (2 Mz 2,1-10) in v Evripidovi tragediji Medeja sta pr... more Izvleček: Na začetku Druge Mojzesove knjige (2 Mz 2,1-10) in v Evripidovi tragediji Medeja sta predstavljena dva diametralno nasprotna lika ženske najvišjega statusa: faraonova hči na eni strani ter boginja in Jazonova žena Medeja na drugi. Prva iz sočutja do nebogljenega otroka reši tujega, hebrejskega otroka in ga posvoji, druga celo najbolj naravno in globoko materinsko ljubezen do svojih otrok podredi odločitvi, da se svojemu možu Jazonu za njegovo nezvestobo maščuje z najbolj skrajnimi sredstvi. Z natančnim branjem in analizo literarnih besedil sem primerjala ravnanje egiptovskih babic, faraonove hčere in Medeje v razmerju do hierarhije avtoritet in etičnih premislekov. Rezultat analize je ugotovitev, da lik faraonove hčere temelji na hebrejskih teoloških postavkah, po katerih Bog s svojo previdnostjo vodi človeško zgodovino, največkrat v nasprotju s človeškimi načrti, ki so v službi človeških ambicij in moči. Medeja pa vzporedno nastopa kot boginja in kot človeško bitje ter se na skrajno krivico odziva s skrajnimi sredstvi s sklicevanjem na pravičnost bogov v dejanjih, ki so po splošnem čutu v nasprotju z vsemi predstavami o božji pravičnosti.

Keria: Studia Latina et Graeca, Dec 23, 2022

V Evripidovi tragediji Medeja se istoimenska glavna junakinja na moževo nezvestobo odzove z grozl... more V Evripidovi tragediji Medeja se istoimenska glavna junakinja na moževo nezvestobo odzove z grozljivim maščevalnim dejanjem detomora njunih otrok, sadov njune nekdanje ljubezni. Visoka pesem pa nasprotno opeva čisto ljubezen med moškim in žensko s pesniškimi izrazi njunega vzajemnega hrepenenja. Cilj prispevka je pokazati, kateri izrazi za ljubezen so bili v veljavi v starem Izraelu in v stari Grčiji in katere so avtorji uporabili v primerjanih literarnih delih, Evripidovi Medeji in starozavezni Visoki pesmi. Kakšen pomen so imeli ti izrazi v svojem izvirnem kontekstu? Kakšne so podobnosti in razlike med pojmovanjem erotične ljubezni v grški antiki in v svetu starega Izraela? Kako so besede za ljubezen uporabljali prevajalci Svetega pisma v grščino in kako avtorji svetnih literarnih del, kot je mdr. Medeja? Ali se beseda za ljubezen v hebrejščini, kot je uporabljena v izvirnem besedilu Visoke pesmi, pomensko razlikuje od svojega prevoda v grščino (Septuaginta) in kakšen je njen prevod v latinski Vulgati? V analizi del nas bo tudi zanimalo, kateri dejavniki so vplivali na izbor besedišča o ljubezni pri posameznih avtorjih. Pregled rabe besedišča s pomenom ljubezni v Medeji bo omejen na grški izvirnik, pregled besedišča s pomenom ljubezni v Visoki pesmi pa bo ob hebrejskem izvirniku upošteval tudi najstarejši celotni grški prevod Svetega pisma, Septuaginto, in Hieronimov latinski prevod, Vulgato. Posamezna besedila bomo analizirali tako v njihovem neposrednem jezikovnem in semantičnem kontekstu kot tudi v širših intertekstualnih razmerjih v zgodovini interpretacije. Iskanje podobnosti in razlik med pojmovanjem ljubezni v omenjenih delih bo upoštevalo tudi zgodovino interpretacije Svetega pisma,

Notranje izkustvo v razponu od najbolj elementarnih čutnih in čustvenih vzgibov do pretanjenih du... more Notranje izkustvo v razponu od najbolj elementarnih čutnih in čustvenih vzgibov do pretanjenih duhovnih doživetij in vizij močno določa človeka v njegovi osebni biti. Skupinski odraz človekove tovrstne dojemljivosti so številna religiozna in svetna literarna besedila iz vseh obdobij človeške zgodovine. Kljub temu v naši sodobnosti ne najdemo veliko avtorjev, ki bi se načrtno lotevali raziskovanja te človekove čustvene, razumske in duhovne razsežnosti. Tisti, ki to topiko vendarle raziskujejo, naletijo na večje metodološke težave, ker je v naravi stvari, da se človekov notranji svet izmika analitičnim metodam psihologije, teologije in drugih sorodnih znanosti. Ta članek izhaja iz raziskovalnih izkušenj avtorice, ki jih je pridobila v dolgotrajnem raziskovanju podob resničnosti, resnice in ljubezni v Svetem pismu in literaturi ob upoštevanju temeljne dosegljive literature s področja humanistike. Poudarek je na notranjem izkustvu duhovne narave, kot ga najdemo v Svetem pismu in poznejš...

The Power of Love and Guilt