Robert Petkovšek | University of Ljubljana (original) (raw)
Papers by Robert Petkovšek
Bogoslovni vestnik, Dec 31, 2022
Bogoslovska smotra, Mar 28, 2012
Platon gilt als der »Entdecker des Apriori«. Die platonische Defi nition des Guten, die am tiefst... more Platon gilt als der »Entdecker des Apriori«. Die platonische Defi nition des Guten, die am tiefsten das Konzept des Apriori bestimmte, erklärt es als »epekeina tēs ousias«. Die nachfolgende Entwicklung der abendländischen Philosophie, die von vielen als Geschichte der platonischen Transformationen angesehen wird, kehrte immer wieder zu diesem platonischen Topos zurück und versuchte es als die zentrale Frage der Philosophie selbst zu erklären. Die Trennlinie, die verschiedene Interpretationen in zwei Gruppen teilt, ist der Unterschied zwischen zwei grundlegenden Möglichkeiten des Lebens: Praxis und Theōria. Nach Heidegger hat die traditionelle Philosophie das Apriori im theoretischen Sinne falsch interpretiert. Im Gegensatz zum »theoretischen Apriori« versuchte Heidegger zu zeigen, dass die wahren Wurzeln des Apriori in der Praxis liegen, im menschlichen Sein, das er als Existenz bezeichnet. Das wahre Apriori ist nicht »jenseits« vom Sein, sondern »diesseits« vom Sein, das Platon als utopische, undefi nierbare chōra-als unhaltbaren Behälter aller Dinge − beschrieb. Chōra ist der platonische Äquivalent für den Heideggerschen Konzept von Existenz.
Bogoslovni vestnik, 2022
Prispevek 1 analizira in sintetizira delo Jana Assmanna Eksodus: revolucija starega sveta (2015),... more Prispevek 1 analizira in sintetizira delo Jana Assmanna Eksodus: revolucija starega sveta (2015), ki velja za eno temeljnih sodobnih raziskav o vplivu Eksodusa (2 Mz) na moderno kulturo. To delo Eksodusa ne obravnava z zgodovinskega vidika, temveč z vidika njegovega semantičnega potenciala in zgodovine učinkovanja na naše izročilo. Njegova teza je, da Eksodus predstavlja ,prapok modernosti' in da sodobna kultura na pragu digitalne ere še vedno stoji na ,mojzesovskih temeljih'. V Eksodusu se namreč vzpostavi nova oblika religije, religija razodetja, ki temelji na zavezi. Ta ima za posledico nov odnos med Bogom in človekom, ki ga predstavlja potujoči shodni šotor: v njem se Bog naseli sredi svojega potujočega ljudstva. Druga pomembna novost Eksodusa pa je teologizacija prava, ki je imela za posledico propad stare bližnjevzhodne sakralne države in je pripravila pot modernizaciji, katere temeljna vrednota je svoboda.
Bogoslovni vestnik, 2019
Prispevek prinaša pregled razvoja teološkega študija v Ljubljani od njegovih začetkov v Jezuitske... more Prispevek prinaša pregled razvoja teološkega študija v Ljubljani od njegovih začetkov v Jezuitskem kolegiju (1619) in v okviru Univerze v Ljubljani (1919), katere soustanoviteljica je bila tudi Teološka fakulteta. Študij teologije je bil prvi organiziran visokošolski študij v Ljubljani, ki je ustvaril okvir za poznejši nastanek in razvoj drugih znanstvenih disciplin. Posebno pomembno vlogo so imeli profesorji teologije pri ustanovitvi in predvojnem razvoju Univerze v Ljubljani. Po vojni je bila Teološka fakulteta štirideset let izključena iz Univerze in iz javnega prostora. V Univerzo je bila ponovno vključena leta 1992. Teološki študij, ki je znanstveno preučevanje vere, je bil vedno odprt tudi v vsakokratno kulturno, družbeno in politično okolje, ki ga je kritično sooblikoval in izboljševal. S svojim specifičnim epistemičnim statusom ima teologija tudi danes nenadomestljivo funkcijo na družbeno-kulturni, na cerkvenostno-duhovni in na etično-politični ravni.
Bogoslovni vestnik, 2019
Razprava analizira preambulo apostolske konstitucije Veritatis gaudium o cerkvenih univerzah in f... more Razprava analizira preambulo apostolske konstitucije Veritatis gaudium o cerkvenih univerzah in fakultetah, v kateri papež Frančišek podaja temeljne usmeritve cerkvenih in teoloških študijev v sodobnem kriznem času, za katerega sam meni, da ni doba sprememb, ampak sprememba dobe. Na mesto mojzesovske dobe stopa nova, digitalizirana, globalizirana doba. S tem se spreminja vloga teologije, ki se iz središča kulture seli na njeno obrobje, posledično pa se spreminja tudi podoba, ki jo je imel človek sam o sebi. V našem mojzesovskem izročilu je človek sebe razumel v teološki perspektivi kot ustvarjenega po Božji podobi. To humanistično izročilo stoji sedaj pred izzivi novih tehnologij, ki napovedujejo dobo post-resnice, post-ali trans-humanizma. V tej antropološki krizi je poslanstvo teologije, da z obrobja, na katerega jo je skupaj s humanističnim izročilom porinila nova tehnološka kultura, oznanja novi, bratski humanizem, ki daje besedo tudi najbolj obrobnim. Izhaja iz predpostavke svobode posameznika in posamičnih kultur, tudi tehnološke, svoje poslanstvo pa vidi v tem, da v duhu dialoga sodobno kulturo dela dojemljivo za resnico evangelija, ki človeka postavlja za cilj kulture, katere glavni elementi so iskanje resnice, dialog, upanje, celovitost in povezanost. To je temeljni cilj teološkega uma v sodobnem svetu.
Bogoslovni vestnik, 2022
Prispevek obravnava Girardovo idejo spreobrnjenja mimetične želje. Človek dolguje svoj nastanek i... more Prispevek obravnava Girardovo idejo spreobrnjenja mimetične želje. Človek dolguje svoj nastanek in razvoj mimetični želji, ki ga vodi v konflikte in vojne, v moderni dobi pa tudi v apokaliptično nevarnost. Mimetična želja je relacijska-kopija željá drugih ljudi, čeprav sama živi v iluziji, da so njene želje neodvisne. To jo vodi v rivalstvo z drugimi, v nasilje, ki pa v moderni dobi nima nadzornih mehanizmov, ki bi nasilje iz skupnosti odvajali. To postavlja človeštvo pred alternativo: ali apokaliptično uničenje ali odpoved mimetični želji. Po Girardu je apokaliptično nevarnost prepoznal Hölderlin-in odgovor nanjo dobil v Jezusu Kristusu, v katerem je prepoznal odpoved mimetizmu. Mimetizem je nemogoče premagati, mogoče pa se mu je odpovedati. To dokazujejo veliki modreci in duhovni učitelji, načeloma pa je tega zmožen vsak.
Bogoslovni vestnik, 2020
Med ključnimi besedami v času pandemije je »socialna razdalja«, ki jo v tem času razumemo z zdrav... more Med ključnimi besedami v času pandemije je »socialna razdalja«, ki jo v tem času razumemo z zdravstveno-družbenega vidika, njen izvor pa je antropološki. Besedo obravnava tudi mimetična teorija Renéja Girarda, danes ena najpomembnejših antropoloških teorij, ki izvor, razvoj in smer človeške kulture pripisuje mimetični želji in mimetičnemu principu. Mimetična želja vodi k medsebojnemu posnemanju in tekmovalnosti, ki sta temelj razvoja, njen stranski učinek pa je nasilje, usmerjeno k apokaliptičnemu nasilju. V arhaičnih družbah je mehanizem grešnega kozla zaustavljal mimetično nasilje, a ta je v krščanstvu usahnil. Sodobna družba, ki ima korenine v krščanstvu, je zato neposredno soočena z grožnjo apokaliptičnega nasilja. Mimetična želja in posnemanje ukinjata razlike in razdalje; udeleženci si postajajo vedno bolj podobni, s tem se nasilje veča. Kristus se mimetični želji odreče; s tem omogoči vzpostavljanje razdalj in razlik, ki (apokaliptičnemu) nasilju odvzemajo moč. Hölderlin je sprejel Kristusa kot model. V razdalji, ki jo je Kristus zavzel do sveta, vidi model odnosov, ki odvračajo od nasilja in odpirajo vrata svetopisemski ideji Kraljestva.
Medicinski Razgledi, 2014
El tema del que se trata (la formación permanente en el plano individual, que continuará como “la... more El tema del que se trata (la formación permanente en el plano individual, que continuará como “la formación o la auto-formación) es antes que nada una cuestión de iniciativa personal. Hay que tener en cuenta esta pregunta: ¿Cómo se puede formar esta iniciativa que no puede ser, ni forzada, ni predeterminada, ni sistematizada? Por una parte, la responsabilidad de la formación de la iniciativa personal debe ser asumida por la comunidad. La comunidad debe establecer las estructuras y los medios para facilitar la auto-formación de sus miembros. Pero, si el individuo no tiene la voluntad ni la disposición, hasta los mejores medios y las mejores estructuras no servirán para nada. Es por esta razón que, a mi modo de ver, la pregunta principal de la formación debe ser: ¿cómo promover y motivar la iniciativa personal para la auto-formación permanente? La auto-formación es una transformación de sí mismo; es un trabajo sobre sí mismo que tiene como objetivo la transformación de mi consciencia ...
Le sujet en question – la formation permanente sur le plan individuel (par la suite : la formatio... more Le sujet en question – la formation permanente sur le plan individuel (par la suite : la formation ou auto-formation) – est avant tout question d’initiative personnelle. Il s’agit de la question : comment peut-on former cette initiative qui ne peut être ni forcée ni prédéterminée ni systématisée. D’un côté, la responsabilité pour la formation de l’initiative personnelle doit être assumée par la communauté. La communauté doit mettre en place les structures et les moyens pour faciliter l’auto-formation de ses membres. Or, s’il n’y a pas de volonté et de disposition chez l’individu, les meilleures structures et moyens font défaut. C’est pour cela que – à mon avis – la question principale de la formation consiste dans la question : comment encourager et motiver l’initiative personnelle pour l’auto-formation permanente ? L’auto-formation est une transformation de soi-même ; c’est un travail sur soi-même qui a pour but la transformation de ma conscience et de mon attitude envers le monde ...
The mimetic theory of René Girard proceeds from the axiom that man owes his origins and evolution... more The mimetic theory of René Girard proceeds from the axiom that man owes his origins and evolution to the desire to imitate, which is much stronger in man than in animals. Mimetic desire liberates him from natural mechanisms and creates his culture. Mimetic desire, however, not only makes man free but also subjects him to the mimetic mechanism, which leads to mimetic crisis and sacrificial murder. Mimetic desire and the freedom it creates are agents of murder. In pre-Christic archaic cultures mimetic desire was ritually controlled. In modern society, which is based on the freedom that Christ gained for man on the cross, the sacrificial mechanism is no longer ritually controlled. Freedom also wants to be radical. Within this new framework mimetic desire creates mimetic violence in its extreme forms such as genocide and suicide. Even violence of apocalyptic proportions is possible under these circumstances. The alternative to this is the submission to the will of the Father that Christ...
The subject in question – ongoing formation at the individual level (in other words: formation or... more The subject in question – ongoing formation at the individual level (in other words: formation or self-formation) – is above all a question of personal initiative. The issue at stake: how can this initiative be cultivated, an initiative which can neither be forced nor predetermined nor systematised. It can be said that responsibility for the formation of personal initiative should be the duty of the community. The community should put in place structures and means which nourish the self-formation of its members. But it has to be said that if there is no desire or disposition in the individual, the best structures and means fail. It is because of this, in my opinion that the principal question in formation is: how can an individual be motivated and encouraged to desire ongoing self formation? Self-formation is a transformation of one’s self; it is a work on one’s self which has as its aim the transformation of one’s consciousness and one’s attitude to the world and to people (the oth...
According to the thesis of Derrida and Jankélévitch, the concept of forgiveness has emerged and d... more According to the thesis of Derrida and Jankélévitch, the concept of forgiveness has emerged and developed within the Abrahamic tradition. Today, forgiveness is increasingly becoming the property of all mankind, used also by non-Abrahamic cultures. Therefore forgiveness is also acquiring an important geopolitical role. Cultures and religions ask each other for forgiveness for injustice committed to each other in the past. Philosophical analysis seeks to understand the concept of forgiveness in itself − in its pure, ideal meaning. Forgiveness does not depend on time; it cannot disappear when resentment decreases. Forgiveness is also different from a sympathetic apology. An apology tries to explain an evil act, whereas forgiveness is not a theoretic reflection, but a unique event, originating in a personal decision. Although an evil act cannot be deleted, forgiveness behaves as if the evil act has not happened at all. Externally forgiveness is often associated with a specific purpose o...
Phainomena
The paper follows the development of the concept of transcendence from the time when it first ent... more The paper follows the development of the concept of transcendence from the time when it first entered philosophy in Plato’s The Republic up to Plotinus, who thought it through in all its essential dimensions. In common with some thinkers before him, Plotinus thought of the concept of transcendence in the light of the absolute one Plato analyzed in the first hypothesis of Parmenides. The paper also shows how Plotinus understood transcendence with regard to Being and to thinking. The paper aims to show how Plotinus, by his criticism of the onto-theo-logical structure of philosophical thought, already announced the criticism of traditional philosophy for which Martin Heidegger and Ludwig Wittgenstein became known in the 20th century.
Bogoslovni vestnik, Dec 31, 2022
Bogoslovska smotra, Mar 28, 2012
Platon gilt als der »Entdecker des Apriori«. Die platonische Defi nition des Guten, die am tiefst... more Platon gilt als der »Entdecker des Apriori«. Die platonische Defi nition des Guten, die am tiefsten das Konzept des Apriori bestimmte, erklärt es als »epekeina tēs ousias«. Die nachfolgende Entwicklung der abendländischen Philosophie, die von vielen als Geschichte der platonischen Transformationen angesehen wird, kehrte immer wieder zu diesem platonischen Topos zurück und versuchte es als die zentrale Frage der Philosophie selbst zu erklären. Die Trennlinie, die verschiedene Interpretationen in zwei Gruppen teilt, ist der Unterschied zwischen zwei grundlegenden Möglichkeiten des Lebens: Praxis und Theōria. Nach Heidegger hat die traditionelle Philosophie das Apriori im theoretischen Sinne falsch interpretiert. Im Gegensatz zum »theoretischen Apriori« versuchte Heidegger zu zeigen, dass die wahren Wurzeln des Apriori in der Praxis liegen, im menschlichen Sein, das er als Existenz bezeichnet. Das wahre Apriori ist nicht »jenseits« vom Sein, sondern »diesseits« vom Sein, das Platon als utopische, undefi nierbare chōra-als unhaltbaren Behälter aller Dinge − beschrieb. Chōra ist der platonische Äquivalent für den Heideggerschen Konzept von Existenz.
Bogoslovni vestnik, 2022
Prispevek 1 analizira in sintetizira delo Jana Assmanna Eksodus: revolucija starega sveta (2015),... more Prispevek 1 analizira in sintetizira delo Jana Assmanna Eksodus: revolucija starega sveta (2015), ki velja za eno temeljnih sodobnih raziskav o vplivu Eksodusa (2 Mz) na moderno kulturo. To delo Eksodusa ne obravnava z zgodovinskega vidika, temveč z vidika njegovega semantičnega potenciala in zgodovine učinkovanja na naše izročilo. Njegova teza je, da Eksodus predstavlja ,prapok modernosti' in da sodobna kultura na pragu digitalne ere še vedno stoji na ,mojzesovskih temeljih'. V Eksodusu se namreč vzpostavi nova oblika religije, religija razodetja, ki temelji na zavezi. Ta ima za posledico nov odnos med Bogom in človekom, ki ga predstavlja potujoči shodni šotor: v njem se Bog naseli sredi svojega potujočega ljudstva. Druga pomembna novost Eksodusa pa je teologizacija prava, ki je imela za posledico propad stare bližnjevzhodne sakralne države in je pripravila pot modernizaciji, katere temeljna vrednota je svoboda.
Bogoslovni vestnik, 2019
Prispevek prinaša pregled razvoja teološkega študija v Ljubljani od njegovih začetkov v Jezuitske... more Prispevek prinaša pregled razvoja teološkega študija v Ljubljani od njegovih začetkov v Jezuitskem kolegiju (1619) in v okviru Univerze v Ljubljani (1919), katere soustanoviteljica je bila tudi Teološka fakulteta. Študij teologije je bil prvi organiziran visokošolski študij v Ljubljani, ki je ustvaril okvir za poznejši nastanek in razvoj drugih znanstvenih disciplin. Posebno pomembno vlogo so imeli profesorji teologije pri ustanovitvi in predvojnem razvoju Univerze v Ljubljani. Po vojni je bila Teološka fakulteta štirideset let izključena iz Univerze in iz javnega prostora. V Univerzo je bila ponovno vključena leta 1992. Teološki študij, ki je znanstveno preučevanje vere, je bil vedno odprt tudi v vsakokratno kulturno, družbeno in politično okolje, ki ga je kritično sooblikoval in izboljševal. S svojim specifičnim epistemičnim statusom ima teologija tudi danes nenadomestljivo funkcijo na družbeno-kulturni, na cerkvenostno-duhovni in na etično-politični ravni.
Bogoslovni vestnik, 2019
Razprava analizira preambulo apostolske konstitucije Veritatis gaudium o cerkvenih univerzah in f... more Razprava analizira preambulo apostolske konstitucije Veritatis gaudium o cerkvenih univerzah in fakultetah, v kateri papež Frančišek podaja temeljne usmeritve cerkvenih in teoloških študijev v sodobnem kriznem času, za katerega sam meni, da ni doba sprememb, ampak sprememba dobe. Na mesto mojzesovske dobe stopa nova, digitalizirana, globalizirana doba. S tem se spreminja vloga teologije, ki se iz središča kulture seli na njeno obrobje, posledično pa se spreminja tudi podoba, ki jo je imel človek sam o sebi. V našem mojzesovskem izročilu je človek sebe razumel v teološki perspektivi kot ustvarjenega po Božji podobi. To humanistično izročilo stoji sedaj pred izzivi novih tehnologij, ki napovedujejo dobo post-resnice, post-ali trans-humanizma. V tej antropološki krizi je poslanstvo teologije, da z obrobja, na katerega jo je skupaj s humanističnim izročilom porinila nova tehnološka kultura, oznanja novi, bratski humanizem, ki daje besedo tudi najbolj obrobnim. Izhaja iz predpostavke svobode posameznika in posamičnih kultur, tudi tehnološke, svoje poslanstvo pa vidi v tem, da v duhu dialoga sodobno kulturo dela dojemljivo za resnico evangelija, ki človeka postavlja za cilj kulture, katere glavni elementi so iskanje resnice, dialog, upanje, celovitost in povezanost. To je temeljni cilj teološkega uma v sodobnem svetu.
Bogoslovni vestnik, 2022
Prispevek obravnava Girardovo idejo spreobrnjenja mimetične želje. Človek dolguje svoj nastanek i... more Prispevek obravnava Girardovo idejo spreobrnjenja mimetične želje. Človek dolguje svoj nastanek in razvoj mimetični želji, ki ga vodi v konflikte in vojne, v moderni dobi pa tudi v apokaliptično nevarnost. Mimetična želja je relacijska-kopija željá drugih ljudi, čeprav sama živi v iluziji, da so njene želje neodvisne. To jo vodi v rivalstvo z drugimi, v nasilje, ki pa v moderni dobi nima nadzornih mehanizmov, ki bi nasilje iz skupnosti odvajali. To postavlja človeštvo pred alternativo: ali apokaliptično uničenje ali odpoved mimetični želji. Po Girardu je apokaliptično nevarnost prepoznal Hölderlin-in odgovor nanjo dobil v Jezusu Kristusu, v katerem je prepoznal odpoved mimetizmu. Mimetizem je nemogoče premagati, mogoče pa se mu je odpovedati. To dokazujejo veliki modreci in duhovni učitelji, načeloma pa je tega zmožen vsak.
Bogoslovni vestnik, 2020
Med ključnimi besedami v času pandemije je »socialna razdalja«, ki jo v tem času razumemo z zdrav... more Med ključnimi besedami v času pandemije je »socialna razdalja«, ki jo v tem času razumemo z zdravstveno-družbenega vidika, njen izvor pa je antropološki. Besedo obravnava tudi mimetična teorija Renéja Girarda, danes ena najpomembnejših antropoloških teorij, ki izvor, razvoj in smer človeške kulture pripisuje mimetični želji in mimetičnemu principu. Mimetična želja vodi k medsebojnemu posnemanju in tekmovalnosti, ki sta temelj razvoja, njen stranski učinek pa je nasilje, usmerjeno k apokaliptičnemu nasilju. V arhaičnih družbah je mehanizem grešnega kozla zaustavljal mimetično nasilje, a ta je v krščanstvu usahnil. Sodobna družba, ki ima korenine v krščanstvu, je zato neposredno soočena z grožnjo apokaliptičnega nasilja. Mimetična želja in posnemanje ukinjata razlike in razdalje; udeleženci si postajajo vedno bolj podobni, s tem se nasilje veča. Kristus se mimetični želji odreče; s tem omogoči vzpostavljanje razdalj in razlik, ki (apokaliptičnemu) nasilju odvzemajo moč. Hölderlin je sprejel Kristusa kot model. V razdalji, ki jo je Kristus zavzel do sveta, vidi model odnosov, ki odvračajo od nasilja in odpirajo vrata svetopisemski ideji Kraljestva.
Medicinski Razgledi, 2014
El tema del que se trata (la formación permanente en el plano individual, que continuará como “la... more El tema del que se trata (la formación permanente en el plano individual, que continuará como “la formación o la auto-formación) es antes que nada una cuestión de iniciativa personal. Hay que tener en cuenta esta pregunta: ¿Cómo se puede formar esta iniciativa que no puede ser, ni forzada, ni predeterminada, ni sistematizada? Por una parte, la responsabilidad de la formación de la iniciativa personal debe ser asumida por la comunidad. La comunidad debe establecer las estructuras y los medios para facilitar la auto-formación de sus miembros. Pero, si el individuo no tiene la voluntad ni la disposición, hasta los mejores medios y las mejores estructuras no servirán para nada. Es por esta razón que, a mi modo de ver, la pregunta principal de la formación debe ser: ¿cómo promover y motivar la iniciativa personal para la auto-formación permanente? La auto-formación es una transformación de sí mismo; es un trabajo sobre sí mismo que tiene como objetivo la transformación de mi consciencia ...
Le sujet en question – la formation permanente sur le plan individuel (par la suite : la formatio... more Le sujet en question – la formation permanente sur le plan individuel (par la suite : la formation ou auto-formation) – est avant tout question d’initiative personnelle. Il s’agit de la question : comment peut-on former cette initiative qui ne peut être ni forcée ni prédéterminée ni systématisée. D’un côté, la responsabilité pour la formation de l’initiative personnelle doit être assumée par la communauté. La communauté doit mettre en place les structures et les moyens pour faciliter l’auto-formation de ses membres. Or, s’il n’y a pas de volonté et de disposition chez l’individu, les meilleures structures et moyens font défaut. C’est pour cela que – à mon avis – la question principale de la formation consiste dans la question : comment encourager et motiver l’initiative personnelle pour l’auto-formation permanente ? L’auto-formation est une transformation de soi-même ; c’est un travail sur soi-même qui a pour but la transformation de ma conscience et de mon attitude envers le monde ...
The mimetic theory of René Girard proceeds from the axiom that man owes his origins and evolution... more The mimetic theory of René Girard proceeds from the axiom that man owes his origins and evolution to the desire to imitate, which is much stronger in man than in animals. Mimetic desire liberates him from natural mechanisms and creates his culture. Mimetic desire, however, not only makes man free but also subjects him to the mimetic mechanism, which leads to mimetic crisis and sacrificial murder. Mimetic desire and the freedom it creates are agents of murder. In pre-Christic archaic cultures mimetic desire was ritually controlled. In modern society, which is based on the freedom that Christ gained for man on the cross, the sacrificial mechanism is no longer ritually controlled. Freedom also wants to be radical. Within this new framework mimetic desire creates mimetic violence in its extreme forms such as genocide and suicide. Even violence of apocalyptic proportions is possible under these circumstances. The alternative to this is the submission to the will of the Father that Christ...
The subject in question – ongoing formation at the individual level (in other words: formation or... more The subject in question – ongoing formation at the individual level (in other words: formation or self-formation) – is above all a question of personal initiative. The issue at stake: how can this initiative be cultivated, an initiative which can neither be forced nor predetermined nor systematised. It can be said that responsibility for the formation of personal initiative should be the duty of the community. The community should put in place structures and means which nourish the self-formation of its members. But it has to be said that if there is no desire or disposition in the individual, the best structures and means fail. It is because of this, in my opinion that the principal question in formation is: how can an individual be motivated and encouraged to desire ongoing self formation? Self-formation is a transformation of one’s self; it is a work on one’s self which has as its aim the transformation of one’s consciousness and one’s attitude to the world and to people (the oth...
According to the thesis of Derrida and Jankélévitch, the concept of forgiveness has emerged and d... more According to the thesis of Derrida and Jankélévitch, the concept of forgiveness has emerged and developed within the Abrahamic tradition. Today, forgiveness is increasingly becoming the property of all mankind, used also by non-Abrahamic cultures. Therefore forgiveness is also acquiring an important geopolitical role. Cultures and religions ask each other for forgiveness for injustice committed to each other in the past. Philosophical analysis seeks to understand the concept of forgiveness in itself − in its pure, ideal meaning. Forgiveness does not depend on time; it cannot disappear when resentment decreases. Forgiveness is also different from a sympathetic apology. An apology tries to explain an evil act, whereas forgiveness is not a theoretic reflection, but a unique event, originating in a personal decision. Although an evil act cannot be deleted, forgiveness behaves as if the evil act has not happened at all. Externally forgiveness is often associated with a specific purpose o...
Phainomena
The paper follows the development of the concept of transcendence from the time when it first ent... more The paper follows the development of the concept of transcendence from the time when it first entered philosophy in Plato’s The Republic up to Plotinus, who thought it through in all its essential dimensions. In common with some thinkers before him, Plotinus thought of the concept of transcendence in the light of the absolute one Plato analyzed in the first hypothesis of Parmenides. The paper also shows how Plotinus understood transcendence with regard to Being and to thinking. The paper aims to show how Plotinus, by his criticism of the onto-theo-logical structure of philosophical thought, already announced the criticism of traditional philosophy for which Martin Heidegger and Ludwig Wittgenstein became known in the 20th century.
Sacrifice: from origins of culture to contemporary life challenges., 2018
Freedom is the central human value. It enables realization of man’s fundamental abilities like lo... more Freedom is the central human value. It enables realization of man’s fundamental abilities like love, doing good or recognizing truth. Love, good and truth originate in freedom. Hegel and Girard acknowledge that Christianity gave to the man his or her full inner freedom, while the Greeks and others knew only about certain outer perceptions of freedom. That made the birth of "the new man" possible. The "old man" was a prisoner of an emulative mimetic desire that, in its desire to be "like God", brings violence and death. The archaic culture sought for a solution against complete self-destruction in the sacrifice of the innocents, in a scapegoat. On the cross, however, the truth revealed that the victim is innocent. By this event, the cross granted freedom to the man, who may, in the Christic culture, still perceive it erroneously as the will to power, as an inflation of oneself into infinity, which sacrifices the others and exposes the humanity to the dangers of the apocalyptic and demonic violence. Yet the true essence of the freedom in the Christic culture is to imitate Christ, who turned the cross into a symbol of forgiveness. Such freedom, which is based on self-giving, opens the door to life and is fruitful.