The American Anthropologist Joel M Halpern and the Slovene Ethnology in the Sixties of the 20th Century (Slovene) (original) (raw)
Related papers
Niko Županič in vprašanje jugoslovanstva; med politiko in antropologijo (1901-1941)
Contributions to Contemporary History, 2001
je razširjena verzija referata "History and Anthropology. The Yugoslav Focus in the Work of Niko @upanič" na workshopu "Ideology and Historiography: The Making of Identity in Yugoslavian Historiography" v Firencah 8.-9. maja 2000 v tamkajšnjem Evropskem univerzitetnem inštitutu pod okriljem centra Roberta Schumana. Avtor se zahvaljuje dr. Ervinu Dolencu za povabilo, pripraviti referat za objavo v slovenščini in za številne nasvete na poti do dokončanja. Za podporo se zahvaljuje tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju in Izpostavi Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.
Thoughts on Older Romance Elements in Slovenian and Other South Slavic Languages (Part 1)
Jezikoslovni zapiski, 2015
Tema članka je primerjava značilnosti starejših romanizmov v slovenščini z značilnostmi istovrstnih izposojenk v drugih južnoslovanskih jezikih. V prvem delu avtorica obravnava pred 12. stoletjem prevzeto besedje v slovenščini in hrvaščini, pri čemer posveča posebno pozornost merilom razlikovanja med pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi.
Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika
2011
Monografija Martine Orožen Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika razgrinja nov, večplasten pogled na slovensko jezikovno zgodovino, zlasti na obdobje od srede 16. od srede 19. stoletja. Osredinja se na razvojni prikaz inovativnosti, odkrite pri večravninskem preverjanju jezikovnega sistema, in na prikaz ubesedovalne kreativnosti, razvojno preverjene pri različnih besedilnih vrstah. Delo je informativno zelo bogato tudi zaradi številnih poznavalskih sodb, pojasnjevalnih vsebinskih razširitev in dodanih pogledov v preteklost. Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, jezikovna inovativnost, ubesedovalna kreativnost, besedilnovrstnost A Cultural Studies Perspective on the Development of Standard Slovenian Martina Orožen's volume Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika (A Cultural Studies Perspective on the Development of Standard Slovenian) reveals a new multilayered perspective on Slovenian linguistic history, especially on the period from the mid-sixteenth century to the mid-nineteenth century. It focuses on a developmental account of innovation, revealed through a multilevel examination of the linguistic system, and on presenting articulatory creativity, developmentally checked with various text types. The work is also richly informative due to the many informed judgments, explanatory substantive amplifications, and added insights into the past.
2010
After the split between Stalin and Tito from June 1948 the only centre of the Yugoslav pro-Soviet movement was established abroad. "Cominformist" groups gained support and hospitality in the USSR and the countries of people's democracy. Among the functionaries of the emigrant's organizations strong personalities can be hardly found. The bunch of lower rank diplomats, state officials, army officers, students and apprentices were not able to generate a leader. The fraction struggles in the isolated communities broke out very soon and disabled most of their activities. The host party officials were looking for the suitable candidates for leading positions. In Czechoslovakia such a person was recognized in the person of Anton Rupnik, a French communist of Slovene origin, who fled to Prague in summer 1949. This paper treats the beginning of Rupnik's political career. It starts in the 1930s in Northern France in the multinational immigrant environment of miners. As a...
HUMANIZACIJA POLITIKE: Šestdeset let politologije v Sloveniji
Teorija in praksa
Politika kot zavestna človekova dejavnost, usmerjena na urejanje odnosov med člani skupnosti, je od prvih korakov učlovečevanja ena osnovnih gibal vsake človekove dejavnosti. Za zahodno zavest se je intenzivno institucionalizirala z življenjem ljudi v politični skupnosti v antični Grčiji z vzpostavitvijo mestne državice polis: v njej in za njeno reprodukcijo. Vnesla je moment celote, ki je bil poprej samo ali pretežno skrb narave. Naravni zakoni so do nastanka političnih oblik delovanja ljudi determinirali celoto človeštva. 1 Politično življenje ljudi pa je od svojih začetkov spremljala tudi politična misel, refleksija o tem, kaj se s politično skupnostjo dogaja, zakaj sploh obstaja, kaj pravzaprav je, kakšna je povezava z vrednotami, kot so sreča, pravičnost, svoboda, enakost, varnost. Zgodovinski viri obravnave pojavov politike so različni in segajo daleč v človeško zgodovino. Vsaj za evropski prostor je mogoče trditi, da se zgodovina politične znanosti začenja v antični Grčiji (Bibič, 2021: 3). Aristotel je v svojem delu Politika najbolj celovito opredelil pojmovni aparat za obravnavo pojavov politike v smislu antične polis, v kateri naj živi svobodni državljan. 2 S pojavom znanosti postanejo osrednje teme politične misli nastanek, strukture in funkcije države. Z nadaljnjim razvojem države in njene vse večje vloge v družbenem življenju se državni značaj politike le še krepi. Identifikacija države s politiko postane preozka, saj obsega politika poleg državnega tudi delovanje širših družbenih, materialnih idr. dejavnikov na nacionalni in mednarodni ravni (prim. Bibič, 2021: 26). Prva polovica dvajsetega stoletja je bila v znamenju vzpona politike. Konec devetnajstega stoletja je politično speljal v stranke in angažiral množice ljudi za odločanje o skupnih zadevah. Začel se je velik pohod demokratizacije. Navadni ljudje so se angažirali, da bi spremili svet. 1 Naravni zakoni so tedaj pretežno določali obliko in vsebino delovanja skupnosti pred vstopom v politiko: sorodstvene vezi, količina narojenega prebivalstva v danem plemenu, vremenske razmere, geografske okoliščine, količine in dostop do hrane in vode. Z vprašanjem razmerja med politiko, naravo in družbo se ukvarja posebna veja politologije, to je politična antropologija. O tem glej podrobno v Južnič
Jezikovna uresničitev sorodstvenih metafor v slovenščini
2011
Kognitivni semantiki, ki proučujejo konceptualne metafore, navajajo za mentalno področje sorodstva deset temeljnih konceptualnih metafor, imenovanih sorodstvene metafore (angl. kinship metaphors). Z gradivom, zbranim iz korpusa FidaPlus, v prispevku preverjamo, koliko in na kakšen način so te konceptualne metafore uresničene v slovenskem jeziku. Posebej je izpostavljeno tudi razmerje med naravnim (npr. mati) in slovničnim (npr. previdnost, modrost) spolom. Cognitive semantics, which researches conceptual metaphors, describes ten basic kinship metaphors. Using material taken from the corpus FidaPlus, we will evaluate to what extent these conceptual metaphors are realised in Slovene. A particular emphasis will be placed between natural (e.g. mati) and grammatical (e.g. previdnost, modrost) gender.
Jernej Zupančič: Romi in romska naselja v Sloveniji
Dela, 2015
Romska naselja in njihovi prebivalci so bili v zadnjih dveh desetletjih pogosto v središču pozornosti širše jav nosti, redkeje pa so se znašli v središču strokovnih raz iskav. Knjiga Jerneja Zupančiča tako predstavlja prvo znanstveno delo, ki celostno obravnava problematiko romskih naselij v Sloveniji. Delo je razdeljeno na šest poglavij in številna podpoglavja. Besedilo dopolnjuje raz noliko kartografsko, statistično in slikovno gradivo (v knjigi je 14 preglednic, 25 zemlje vidov in shem, 11 grafikonov in 13 fotografij). Uvodno poglavje je namenjeno kratki predstavitvi ključnih teoretskih in metodološ kih izhodišč, ki so vodila avtorja pri preučevanju romskih naselij. Avtor opozarja, da so romska naselja poseben prostorski, socialni in kulturni pojav v slovenskem prostoru, s specifičnim nastankom, strukturo in razvojem. Obenem izpostavlja njihovo dinamičnost, zaradi katere romska naselja intenzivno spreminjajo svojo zunanjo podobo, strukturo in funkcijo. Uvodno poglavje se zaključi s kratkim pregledom oblikovanja romskih skup nosti po svetu. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi Romov v Sloveniji, v prvi vrsti zgodovini naselitve in podatkom o njihovi številčnosti. Posebno podpoglavje je posvečeno vpraša nju njihove teritorialnosti in avtohtonosti. V njem avtor argumentira tezo, da so Romi v določenih delih Slovenije zgodovinsko prisotni in zato predstavljajo avtohtono skupnost. Romska naselja so v središču tretjega poglavja. Osnovni predstavitvi vseh romskih na selij v Sloveniji sledi opredelitev in opis glavnih značilnosti (lokacije, oblike in strukture) ter razvojnih dejavnikov. Hkrati so predstavljene glavne razvojne faze v njihovem obliko vanju. Poglavje se zaključi s kratko predstavitvijo ključnih problemov, s katerimi se soočajo romska naselja in njihovi prebivalci ter lokalne skupnosti, v katerih se nahajajo. V četrtem poglavju avtor obravnava infrastrukturno opremljenost naselij. Predstavlje ni so podatki o oskrbi s pitno vodo in elektriko, priključenosti na kanalizacijsko omrežje, urejenosti odvoza smeti ter prometni dostopnosti naselij. Zelo natančen popis infrastruk turne opremljenosti je nastal v okviru dveh raziskav, ki jih je pod avtorjevim vodstvom v letih 2007 in 2010 opravila Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij v Sloveniji. Predzadnje poglavje je namenjeno predstavitvi dobrih praks s področja urejanja rom skih naselij. Pri primerih dobrih praks avtor izpostavlja nujnost oblikovanja partnerskega
Discrimination against immigrants in the Slovenian society
2019
V pričujočem magistrskem delu se ukvarjava z diskriminacijo priseljencev v Sloveniji. V teoretičnem delu opredeliva pojme, kot so etnična skupnost, narod, nacionalizem in migracije. Ker so priseljenci v novi državi pogosto tretirani kot »drugi«, natančneje opredeliva tudi koncept mioni in razlike, ki se pojavljajo glede na to, iz katere države priseljenec prihaja (nekateri tujci so bolj »zaželeni« kot drugi). Nekaj strani nameniva tudi pomenu različnih oblik kapitalov za življenje priseljencev v novem okolju in multikulturalizmu ter interkulturalizmu. V zadnjem času se soočamo z novimi načini izražanja predsodkov, ki so bolj prikriti. Gre za nove oblike rasizma, ki ne temeljijo več na rasi oz. telesnih značilnostih, pač pa na kulturnih značilnostih posameznikov. Natančneje opredeliva in opiševa tudi sovražni govor, diskriminacijo na področju zaposlovanja in na delovnem mestu, institucionalni rasizem in medijske reprezentacije priseljencev. V magistrskem delu uporabljava kvalitativni raziskovalni pristop, podatki so pridobljeni z delno strukturiranim intervjujem. Vzorec zajema 16 priseljencev iz različnih držav. V raziskovalnem delu se poglobljeno osredotočiva na naslednje teme: razlogi za selitev, izkušnje ob prihodu v Slovenijo (z okoljem, ljudmi, urejanjem dokumentov), splošno počutje v Sloveniji in vsakdanji stik s Slovenci (diskriminacija na ulici, s strani sosedov, v kavarni ipd.), diskriminacija na področju zaposlovanja in na delovnem mestu, diskriminacija v zdravstvu, diskriminacija na področju kazenskega obravnavanja (izkušnje s policijo), izkušnje z diskriminacijo pri otrocih priseljencev. Rezultati raziskave ponujajo globlji vpogled v pojavnost oziroma doživljanje diskriminacije priseljencev v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da vsi priseljenci, ki so sestavljali najin vzorec, v Sloveniji doživljajo diskriminacijo. Seveda v različni intenziteti in na različnih področjih življenja. Raziskava je koristen prispevek za področje socialne pedagogike, še posebej zato, ker temelji na uporabniški perspektivi.
Raba jezikovnih virov in Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine med študenti prevajalstva
Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research
V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajalskih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanjeni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezikovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajalskega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s pomočjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacijskega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativn...