D. Modl, Ustvarjajmo železno dobo – izobraževalne delavnice in muzejski programi projekta Iron-Age-Danube [uredniki slovenske izdaje: Š. Karo, A. Vintar, M. Črešnar] (Ljubljana 2019). (original) (raw)
Related papers
50 Years of Mladinsko Theatre, 1997
The name Balbina Battelino Baranovič is incorporated into the very beginnings of the Slovene professional theatre after the Second World War. Born in Vienna, she studied stage arts and journalism there during the war, then later enrolled at the Academy of Dramatic Arts (now AGRFT) in Ljubljana immediately after it was established and graduated from its Directing Department. In the period after 1950, as artistic director, she helped to turn the Prešeren Theatre in Kranj into a professional theatre. After 1955, she launched the founding of the first professional theatre for young people, the Mladinsko Theatre. She not only directed performances between 1955 and 1963 but she simultaneously set up its organizational, conceptual and programme foundations. Through these activities, she actually laid the groundwork of the Mladinsko Theatre’s future development as a live theatre with an unconventional repertoire, a challenging and, above all, experimental theatre for young people “from 7 to 70 years of age”.
Niko Županič in vprašanje jugoslovanstva; med politiko in antropologijo (1901-1941)
Contributions to Contemporary History, 2001
je razširjena verzija referata "History and Anthropology. The Yugoslav Focus in the Work of Niko @upanič" na workshopu "Ideology and Historiography: The Making of Identity in Yugoslavian Historiography" v Firencah 8.-9. maja 2000 v tamkajšnjem Evropskem univerzitetnem inštitutu pod okriljem centra Roberta Schumana. Avtor se zahvaljuje dr. Ervinu Dolencu za povabilo, pripraviti referat za objavo v slovenščini in za številne nasvete na poti do dokončanja. Za podporo se zahvaljuje tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju in Izpostavi Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.
Narečje z ljudsko glasbo in plesnim izročilom Dekanov
Jezikoslovni zapiski (Tiskana izd.), 2021
Velika dvorana Zadružnega doma v Dekanih je bila 3. oktobra 2020 polna: vsi sedeži so bili zasedeni, na odru pa so sedeli trije glasbeniki, godci, pripravljeni na nastop. V okviru krajevnega praznika so predstavili znanstveno monografijo Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes z gradivom, zbranim leta 1949 in dopolnjenim v letih 2016-2020. K uvodni besedi so povabili tudi oba recenzenta knjige-dr. Svanibora Pettana in dr. Tjašo Jakop-, ki sta predstavila knjigo vsak s svojega stališča. Kulturno obarvanega dogodka se je v imenu Mestne občine Koper z nagovorom udeležila tudi podžupanja Jasna Softić in krajanom čestitala ob njihovem prazniku ter dodala, kako pomembno je, da se vedno znova s ponosom spominjamo pokončnosti in požrtvovalnosti posameznikov, ki so ljubili svoj jezik, kulturo in domačo Istro. Proslavo je snemal kolektiv radia Ognjišče. Avtorja dr. Suzana Todorović in Marino Kranjac sta s skupnimi močmi dopolnila zapise, jih interpretirala, razčlenila, uredila in povezala v zaključeno celoto glasbeno-plesnega in narečjeslovnega gradiva iz Dekanov in okolice od konca 19. stoletja do danes. V knjigi se na 387 straneh zvrstijo zgodbe, note in običaji s posebnim poudarkom na razvoju dekanskega narečnega govora, narečno besedje pa je pojasnjeno tudi v slovarčku narečnih in strokovnih izrazov. V knjigi najdemo zapisanih 73 pesmi s pripadajočimi melodijami, 14 plesnih melodij ali viž in tri inštrumentalne zapise. Recenzentka Tjaša Jakop je za platnice monografije zapisala: »V pričujoči znanstveni monografiji sta uspešno združila znanje dr. Suzana Todorović, ena najprodornejših dialektologinj mlajše generacije in sistematična raziskovalka istrskih narečij, in Marino Kranjac, primorski glasbenik, eden od pionirjev preporoda in popularizacije istrske ljudske glasbe. Zapiske o istrskih ljudskih običajih, glasbi in plesih, ki jih je leta 1949 v Dekanih in okolici zbral Radoslav Hrovatin s sodelavci, sta smiselno uredila, analizirala in komentirala ter dopolnila z izsledki lastnih terenskih raziskav. Gradivo in njegova interpretacija zajemata skupni istrski kulturni prostor, ki obsega tako hrvaško Istro kot tudi romanske kulturne in naRečje z ljudSko glaSbo in pleSnim izRočilom dekanov
Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika
2011
Monografija Martine Orožen Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika razgrinja nov, večplasten pogled na slovensko jezikovno zgodovino, zlasti na obdobje od srede 16. od srede 19. stoletja. Osredinja se na razvojni prikaz inovativnosti, odkrite pri večravninskem preverjanju jezikovnega sistema, in na prikaz ubesedovalne kreativnosti, razvojno preverjene pri različnih besedilnih vrstah. Delo je informativno zelo bogato tudi zaradi številnih poznavalskih sodb, pojasnjevalnih vsebinskih razširitev in dodanih pogledov v preteklost. Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, jezikovna inovativnost, ubesedovalna kreativnost, besedilnovrstnost A Cultural Studies Perspective on the Development of Standard Slovenian Martina Orožen's volume Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika (A Cultural Studies Perspective on the Development of Standard Slovenian) reveals a new multilayered perspective on Slovenian linguistic history, especially on the period from the mid-sixteenth century to the mid-nineteenth century. It focuses on a developmental account of innovation, revealed through a multilevel examination of the linguistic system, and on presenting articulatory creativity, developmentally checked with various text types. The work is also richly informative due to the many informed judgments, explanatory substantive amplifications, and added insights into the past.
Wood in the Ban's house at Artiče, Slovenia, as a historical archive
Acta silvae et ligni, 2013
Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov-gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Picea abies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni-cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun-5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 brunadob/graden), 1779-1792 (7 brun-4 dob/graden in 3 kostanj) in ≥ 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.