Ajda Pistotnik - Academia.edu (original) (raw)

Conference Presentations by Ajda Pistotnik

Collection of Think Pieces, 2019

The collection of Think Pieces was compiled after the international research seminar "Let’s Talk:... more The collection of Think Pieces was compiled after the international research seminar "Let’s Talk: Debt meets Degrowth" organized by EnaBanda in June 2019 in Ljubljana. The edition is a selection of writings by guest speakers who addressed one of the three topics – (Il)Legitimate Debt, Housing and New Politics – in terms of Debt and Degrowth.

The idea of the workshop "Let’s Talk: Debt Meets Degrowth" was to bring closer together two interlinked (international) communities, one working on debt and the other on degrowth, that share the same policy agenda, but had not had many opportunities to advance their common strategic debates. Many conferences and debates on debt or degrowth have taken place, but without sufficient communication and collaboration between the two communities. To build on this momentum and bring cooperation to a new, stronger and more creative level, we, therefore, invited actors from the debt and degrowth movements to come together and talk, share their understanding of ongoing work, exchange their experience in political and social organizing and, most importantly, discuss possibilities for collaboration.

TABLE OF CONTENT
Editorial: The Future Is Now – Think Degrowth by Ajda Pistotnik
(Il)Legitimate Debt
- Reflections on Debt, Antun Katalenić
- Politics of (Il)legitimate Debt, Eugénia Maria de Carvalho Fernandes Pires
- Viability and Inequality Debates About (Il)legitimate Debt, Tilman Hartley
Housing
- Thoughts on Housing, Klemen Ploštajner
- Identification With a Housing Loan, Predrag Momčilović
- Housing in Hungary: Debt and degrowth, Márton Czirfusz
New Politics
- Imaginaries of New Politics, Lana Zdravković
- Unbelieving Debt For New Politics, Oxana Lopatina
- A Politics of Cultural Transformation, Mladen Domazet
- How Not to Be Lost in Degrowth Plurality? Christina Plank

Research Papers by Ajda Pistotnik

Open Budget Survey 2019 , 2020

Government budget decisions – what taxes to levy, what services to provide, and how much debt to ... more Government budget decisions – what taxes to levy, what services to provide, and how much debt to take on – affect how equal a society is and the well-being of its people, including whether the most disadvantaged will have real opportunities for a better life. It is critical that governments inform and engage the public on these vital decisions that impact their lives.

The Open Budget Survey (OBS) is the world’s only independent, comparative and fact-based research instrument that uses internationally accepted criteria to assess public access to central government budget information; formal opportunities for the public to participate in the national budget process; and the role of budget oversight institutions such as the legislature and auditor in the budget process.

The survey helps local civil society assess and confer with their government on the reporting and use of public funds. This 7th edition of the OBS covers 117 countries.

The Open Budget Survey (OBS) 2019 results include country-specific findings and recommendations o... more The Open Budget Survey (OBS) 2019 results include country-specific findings and recommendations on: budget transparency, public participation, and oversight.

The objectives of the case study: - to provide an overview of the development of the economic an... more The objectives of the case study:
- to provide an overview of the development of the economic and political situation from the pre-crisis period until today;
- to acquire an insight into the impacts on Slovenia’s recent reforms;
- to identify the key actors and their role when reforms are recommended and put in place;
- to understand how and between which sectors the burden of economic adjustments is divided.

Reports by Ajda Pistotnik

Glavni cilj raziskave je prikazati, kaj je poganjalo dogodke med in po krizi in kako je slovenski... more Glavni cilj raziskave je prikazati, kaj je poganjalo dogodke med in po krizi in kako je slovenski javni dolg dosegel vrhunec leta 2015, ter seznaniti bralca z njegovimi posebnostmi. V raziskavi smo analizirali in ovrednotili politične, gospodarske in družbene posledice naraščajoče zadolženosti Slovenije, tudi v povezavi z vprašanji privatizacije, pravne podlage za reforme, vključno s fiskalnim pravilom kot njenim vodilnim načelom, ter dinamiko moči, povezano s prestrukturiranjem slovenskega bančnega sektorja in vprašljivih spremljajočih stresnih testov. V tem kontekstu raziskujemo dinamiko moči v arhitekturi finančnih institucij ter družbeni, politični in gospodarski razvoj v obdobju neoliberalizma, v katerem živimo: izjemna krepitev pomena financ na globalni ravni in z njo povezan izbruh javnega dolga. Poleg tega želimo prispevati k novim spoznanjem o nerešenih debatah o ekonomiji dolga, zadolženi državi in povezani finančni krizi, v kateri je javni dolg bliskovito narastel v obdobju le nekaj let.
V raziskavi poskušamo povzeti posledice finančne krize v Sloveniji in hkrati predstaviti »fiskalno krizo države« v evrskem območju ter možnosti za demokratično prenovo. Za obvladovanje krize so potrebna tako gospodarski kot politični mehanizmi.
Hkrati pa ponudi tudi priporočila, ki bi lahko omogočila večjo preglednost in vključitev vseh obveznosti javnih institucij v pravno opredelitev javnega dolga.
Priporočila zagovarjajo tudi večjo vključenost civilne družbe in participativni mehanizem za javni nadzor dolga, ki lahko poda temelje za razmislek o odpisu nepravičnega dolga. Pomembne so tudi možnosti v okviru institucionalnih reform in reform finančnega sektorja, predvsem povečanje pooblastil Računskega sodišča in novi razmislek o manjšanju obsega finančnega sektorja.

Papers by Ajda Pistotnik

Slovenia has had the sharpest decline in GDP since 2008 of any euro-zone member apart from Greece... more Slovenia has had the sharpest decline in GDP since 2008 of any euro-zone member apart from Greece, although it has so far avoided having to ask for external aid owing to having entered the crisis with a far lower sovereign debt burden. The new Government has indicated that it will continue to avoid a bailout by driving through changes including bank restructuring, privatizations, and pension and labour reforms. However, poverty has increased and many people are no longer able to meet basic needs; without state assistance, the poverty rate is estimated to rise to 24%. Those who can’t find work have dropped out of the labour force. As a result, Slovenia has joined countries where people have taken to the streets to call for a more just and balanced economy, more participatory democracy and the rule of law...

Journal for the Critique of Science, Imagination, and New Anthropology, 2018

V eseju izhajamo iz tega, da rast ni nujna za odplačevanje dolgov, temveč da dolgovi nastajajo pr... more V eseju izhajamo iz tega, da rast ni nujna za odplačevanje dolgov, temveč da dolgovi nastajajo predvsem zato, da se ohranja netrajnostna rast. Dolg vzdržuje naš ekonomski sistem, saj zahteva nenehno rast, kljub njej pa smo še vedno zadolženi. Eden od načinov nasprotovanja dolgu je mehanizem revizije javnega dolga, ki predlaga pravično razporeditev in odpis nelegitinih dolgov. Obstajajo različni primeri praks in mehanizmov pregleda javnega dolga, nekatere države pa so tud že vzpostavile mehanizme nadzora nad stanjem dolga, v katere do določene mere vključujejo tudi prebivalce. Tevizija naj bi nam tako pomagala razumeti posledice finančne krize in podala predloge za bolj odrastniške usmeritve.

Journal for the Critique of Science, Imagination, and New Anthropology, 2018

Povod za nastanek tega vsebinskega bloka je bila želja po odpiranju in širjenju prostora za nov, ... more Povod za nastanek tega vsebinskega bloka je bila želja po odpiranju in širjenju prostora za nov, radikalnejši razmislek in drugačne imaginarije o razvoju in družbenem gibanju, ki poskuša zgraditi mirne in demokratične poti k smiselnemu in srečnemu življenju, emancipaciji ter avtonomiji (D'Alisa, Demaria in Kallis, 2015), za razpravo o tem, kaj naj bi bila odrast, kaj nam lahko prinese ter kako naj ta razvojni koncept umestimo v času in prostoru. Do danes je bilo o odrasti napisanih nekaj časopisnih člankov, radijskih mnenjskih kolumn in dva avtorska prispevka (en predstavitveni v ČKZ in drugi o potencialih odrasti v Teoriji in praksi); prevod knjige Projekt odrasti: Manifest za brezpogojno podporo za neodvisnost; organiziranih je bilo nekaj javnih dogodkov na to temo, oblikovala se je – s pomočjo družbenih omrežij – regionalna skupina raziskovalcev in aktivistov. V Sloveniji prav tako obstajajo nekatere prakse, pobude, prostori in gibanja, ki že delujejo v skladu z načeli odrasti. (...) Morda bi lahko za začetek odpiranja prostora in s tem razprave v Sloveniji označili dva pomembnejša dogodka.

Opinion Papers by Ajda Pistotnik

Terminal, Radio Student, 2018

Mesto je dandanes en od manj razumljenih konceptov, ker ga ponavadi pojmujemo apolitično in tehni... more Mesto je dandanes en od manj razumljenih konceptov, ker ga ponavadi pojmujemo apolitično in tehnično. A v mestu se začne in konča upanje, da bi demokracija bila demokracija, ki pa ni občasno odločanje med različnimi elitami. Temveč demokracija kot odločanje o svoji usodi na ravni vsakodnevnega življenja. Zato v tem kontekstu recimo boja za avtonomne prostore ne smemo razumeti kot socialni, družbeni ali ekonomski boj, temveč primarno kot politični boj za mesto svobode.

Terminal, Radio Student, 2017

Manjka strateški razmislek, sicer bo ekonomska rast uničila vse. Ne zadostuje več, da jo zelenimo... more Manjka strateški razmislek, sicer bo ekonomska rast uničila vse. Ne zadostuje več, da jo zelenimo - potrebujemo nov sistem. Zlom podnebja, izguba prsti, propad habitatov in vrst, morje iz plastike, pomor žuželk, čebel: vse posledica naraščajoče potrošnje. V osnutku strategije 2030, je večanje potrošnje celo kazalec uspeha razvoja.
Odločitev o temu, kako bi in bomo živeli, ne moremo več prepustiti naslednjim generacijam, do spremembe strateškega razmišljanja o razvoju, o naši skupni prihodnosti, moramo misliti že sedaj. Graditi moramo na svetu, v katerem je gospodarska rast nepotrebna, to je svet lastne zadostnosti in javnega razkošja. In to moramo storiti, preden nas katastrofa prisili v to. Moramo upati, da zakorakamo naprej v prihodnost.

Terminal, Radio Student, 2017

Čedalje bolj smo omejeni na očitne mejnike. Eden takšnih mejnikov bi bila lahko Nobelova nagrada ... more Čedalje bolj smo omejeni na očitne mejnike. Eden takšnih mejnikov bi bila lahko Nobelova nagrada za mir, ki je ravno dovolj kontroverzna, da zrcali naš aktualni čas in se hkrati kaže kot mesto svetlobe v čedalje bolj temačnem svetu... Do sedaj je bilo podeljenih 98 Nobelovih nagrad za mir, od tega jih je bilo smešno malo podeljenih ženskam, le 16. Res pa je, da nagrado lahko dobijo tudi organizacije, največ, kar trikrat jo je prejel Mednarodni odbor Rdečega križa.

Terminal, Radio Student, 2017

Zamisel, da je finančno krizo leta 2008 in poznejšo "veliko recesijo", povzročila dekadenčna drža... more Zamisel, da je finančno krizo leta 2008 in poznejšo "veliko recesijo", povzročila dekadenčna državna poraba in posledično javni dolg, je preprosto laž in manipulacija. Zgodilo se je ravno nasprotno. Kriza se je zgodila zaradi nevarno visokih ravni zasebnega dolga, zaradi česar so profitirale banke in špekulanti, saj se še spomnimo hipotekarne krize v ZDA, ki je skoraj uničila svetovno gospodarstvo in potopila milijone v revščino. To ni bila kriza javnega dolga, ampak kriza zasebnega.

Ena redkih, ki je že 2006 napovedala, da naraščanje svetovnega dolga vodi do vzpona nacionalizmov je bila ekonomistka Ann Pettifor. To je zdaj značilnost ne le trgov, kot so Indija, Turčija in Filipini, temveč tudi v državah, kot so ZDA, Rusija, Madžarska in Poljska, kar si je bilo pred krizo težko predstavljati. Tudi glasovanje Združenega kraljestva za "Brexit" je bil nacionalistični impulz. Podcenjevalo se je, kako bo reševanje finančne industrije z javnim denarjem in kriza finančne globalizacije vodila v porast avtokratov.

Terminal, Radio Student, 2017

Razmere v Hamburgu so se za en teden drastično spremenile, obiskala ga je elitna skupina enega pr... more Razmere v Hamburgu so se za en teden drastično spremenile, obiskala ga je elitna skupina enega procenta, G20. Mesto je z organizacijo klicalo po trku različnih svetov, srečanje svetovnega vrha se je postavilo sredi utrdbe progresivne, liberalne misli. Po dolgih letih izolacije elitne skupine v težko dostopnih visokogorskih krajih, so se svetovni izbranci ponovno spustili v urbano okolje, med ljudi.

Hamburg je spregovoril. To urbano okolje, ki je polno drevoredov in zelenja, urejenih in ličnih opečnatih pročelji nizkih stavb, ki rastejo vzdolž rečnih kanalov in pristanišča. Mesto, kjer je bilo nasilje v dneh srečanja G20 samo del slike in ne prevladujoči del upora.

RTVSLO MMC, 2017

Trenutna ekonomska in institucionalna ureditev ne deluje. Trgi, ki jim prepisujemo človeške in hk... more Trenutna ekonomska in institucionalna ureditev ne deluje. Trgi, ki jim prepisujemo človeške in hkrati božje lastnosti, odločajo o naši prihodnosti; in kar trg zanima, je rast, neskončna rast. Kako lahko v času neprekinjenih kriz živimo v prepričanju, da ni alternativ trenutni ureditvi, sistemu? To je nesmisel, ki meji na enoumje. Dejstvo je, da so ekonomska pravila družbenopolitični konstrukt, ki ga pišemo ljudje, in niso naravni fenomen.
Kot raziskovalka se pri svojem delu srečujem z razvojnimi vsebinami, ki vključujejo tudi kritiko trenutne ekonomske in institucionalne ureditve. Tak okvir ponuja perspektiva od-rasti, ki naslavlja medsebojno povezane krize pri njihovem sistemskem in institucionalnem središču.

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

DELO, 2017

Če je BDP zavajajoč kazalnik, ga moramo kot takega nehati uporabljati. Ker smo se zaradi grožnje... more Če je BDP zavajajoč kazalnik, ga moramo kot takega nehati uporabljati.

Ker smo se zaradi grožnje (jedrske) vojne in ekološke katastrofe znašli pred možnostjo iztrebljanja človeške vrste, bo za to generacijo zelo pomembno zavedanje, da se bo hočeš nočeš morala začeti spraševati o stvareh, o katerih se danes še ne razpravlja nikjer. Smo res na stopnji razvoja, ko lahko zase, za našo družbo ali civilizacijo rečemo, da smo odrasli? Smo res zreli v odnosu do sebe, soljudi in okolja? Vse, o čemer poslušamo, so takšne in drugačne krize – ekonomska, politična, družbena, moralna, okoljska in energetska. Je to sploh lahko še razvoj, živeti krizo? Kaj pa če krize povzroča družba rasti?

CADTM, 2015

Debt cancellation is an idea that is more and more often heard and discussed within the EU. We ca... more Debt cancellation is an idea that is more and more often heard and discussed within the EU. We can thank for that SYRIZA and the Tsipras government in Greece that call for public debt cancellation. As noted by American anthropologist David Graeber it has been a current practice throughout history to make it possible to survive debt crises. The debate about debt cancellation also takes place in Slovenia, though not focusing on the public debt but a household debt cancellation. The initiative is promoted by the newly elected left party the United Left, an opposition political party. It proposes a bill to write off the debts of the poorest households...

Blog Postwachstum, 2014

In this second part we summarize the results of the campaign and reflect on potential next steps ... more In this second part we summarize the results of the campaign and reflect on potential next steps for a Slovenian transformation.

Blog Postwachstum, 2014

The term “degrowth” is neither well aceepted nor understood in Slovenia. However, there is a vari... more The term “degrowth” is neither well aceepted nor understood in Slovenia. However, there is a variety of degrowth activities around the country. Various alternatives exist such as urban gardening, cycling networks, seeds library and local farming. People are again coming back to cooperatives as a form of business: the first fair bank has just been established by a development cooperative; during the national wave of protests in 2012 and 2013 people started to self-organize and meet at the public assemblies, etc. Nevertheless, all of the above are just small-scale practices that do not attract much attention neither of political and economic decision makers nor of the big media houses that would report about good practices or success stories to the wider public...

Thesis Chapters by Ajda Pistotnik

Voda in človekova pravica do vode postaja aktualno in pereče vprašanje tega stoletja tudi v razpr... more Voda in človekova pravica do vode postaja aktualno in pereče vprašanje tega stoletja tudi v razpravah o družbenih dimenzijah globalizacije. Največji izziv za sedanjo globalizacijo je, da bi pri vsej družbeni razsežnosti postala skupaj z globalnim vladanjem-upravljanjem (global governance) pozitivna sila. To pa pomeni enakomerno porazdelitev svetovnega bogastva in posledično s tem globalno solidarnost, vključenost, odgovornost in participacijo vseh vpletenih (globalnih) akterjev. V tem okvirju magistrsko delo trdi, da pomanjkanje družbene dimenzije v procesu globalizacije in pomanjkanje dobre globalne vladavine-upravljanja vodi do (globalne) krize z vodo in s tem je človekova pravica do vode kršena. Analiza in razprava o človekovi pravici do vode je v tem raziskovalnem delu uporabljena kot primer, s pomočjo katerega naloga raziskuje, prikazuje izzive in neravnovesja v trenutno prevladujočem globalnem sistemu neoliberalnega kapitalizma. Človekova pravica do vode je uporabljena tudi za pospešeno razpravljanje in razumevanje odnosa med človekovimi pravicami in biznisom. Ta odnos pa je za nalogo ključnega pomena, saj podaja razumevanje delovanja globalizacije. Znotraj nje bi spoštovanje človekovih pravic lahko predstavljalo del rešitve, ko govorimo o pomanjkljivostih, nepravilnosti, vrzelih globalnega vladanja-upravljanja in kjer lahko biznis s spoštovanjem človekovih pravic prispeva k trajnostnemu razvoju (Hamm 2011). Sedaj živimo v globaliziranem svetu in v času številnih globalnih kriz (ekonomskih, političnih, kot tudi v času kriz s hrano, energijskimi viri in podnebnih sprememb), ki spodbujajo razmišljanje in vprašanja o trenutnem kapitalističnem sistemu in njegovih neoliberalnih principih. Ta globalni val kriz nas opozarja, da moramo uporabiti drugačen pristop, ki temelji na ljudeh in njihovem razvoju (UNCTAD 2010). Raziskovalno vprašanje, ki ga preučujem v svojem magistrskega delu je, kako in na kakšen način lahko "pristop do razvoja temelječ na človekovih pravicah" (HRBAD), znan tudi kot pristop, temelječ na ljudeh ali participativni pristop, pripomore in zagotovi večjo, boljšo skladnost biznisa s človekovimi pravicami, tudi ko gre za človekovo pravico do vode. Povedano drugače, kako je dostop do vode povezan z globalnim vladanjem-upravljanjem in kako je lahko HRBAD del rešitve globalnega vladanja-upravljanja, ko govorimo o človekovi pravici do vode. Zato magistrska naloga analizira vse bolj rastočo globalno neenakost in obravnava strukturne probleme ter razmerja moči v okviru globalnega vladanja-upravljanja. Predstavlja in analizira odnos med biznisom in človekovimi pravicami, njuno povezanost in problematiko. Uporaba osnovne teorije HRBAD pa bo prikazala, kako je lahko ta odnos med biznisom in človekovimi pravicami dobro izveden in upravljan, da deluje na najboljši možni način, saj lahko vodi tudi k uresničitvi in spoštovanju človekove pravice do vode. Zato verjamem, da "HRBAD pomeni opolnomočenje manj privilegiranih skupin, izziv zatiranju in izključevanju, kot tudi spreminjanje samih razmerij moči" (Uvin 2007). Kot je nakazano, bom v magistrskem delu skušala preučiti vprašanje globalnega upravljanja voda skozi perspektivo odgovornosti in obveznosti biznisa do režima človekovih pravic. Cilj, namen raziskave je celovito prikazati in analizirati obstoječi obseg odnosa med biznisom in človekovimi pravicami v okviru globalnega vladanja-upravljanja skozi objektiv človekove pravice do vode.

Collection of Think Pieces, 2019

Open Budget Survey 2019 , 2020

The survey helps local civil society assess and confer with their government on the reporting and use of public funds. This 7th edition of the OBS covers 117 countries.

Journal for the Critique of Science, Imagination, and New Anthropology, 2018

Terminal, Radio Student, 2018

Terminal, Radio Student, 2017

RTVSLO MMC, 2017

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

DELO, 2017

Če je BDP zavajajoč kazalnik, ga moramo kot takega nehati uporabljati. Ker smo se zaradi grožnje... more Če je BDP zavajajoč kazalnik, ga moramo kot takega nehati uporabljati.

CADTM, 2015

Blog Postwachstum, 2014

Human right to water has arguably become a flashpoint issue for debates over the social dimension... more Human right to water has arguably become a flashpoint issue for debates over the social dimensions of globalization. The social dimension of a globalization is a current and main challenge to ensure that globalization and global governance become a positive force incorporating inclusiveness, accountability and participation with shared responsibilities. In this context, this paper argues that a lack of the social dimension in a process of globalization means a crisis in global governance.